HRIBOVSKE KMETIJE MED DOLINAMA KOKRE IN DRAGE (Z 12 SLIKAMI IN 5 TABELAMI MED BESEDILOM IN 3 KARTAMI V PRILOGI) MOUNTAIN FARMS BETWEEN THE KOKRA AND THE DRAGA VALLEYS (WITH 12 FIGURES AND 5 TABLES IN TEXT AND 3 MAPS IN ANNEX) DRAGO MEZE SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1983 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Milan Orožen Adamič, Milan Sifrer UREDILA IVAN GAMS IN DRAGO MEZE Izvleček UDK 33 (497.12-16) Hribovske kmetije med dolinama Kokre in Drage Avtor je v okviru dolgoročne raziskovalne naloge »Razvoj hribovskih kmetij na Slovenskem« med drugim že proučil kmetije ob Kokri in v Krvavškem predgorju. S pričujočo študijo je tako, po enotnih kriterijih, podana slika hribovskih kmetij, predvsem prirodnogeografskih osnov in današnjega gospodarsko-socialnega stanja, na celotnem severnem obrobju Ljubljanske kotline od Kamnika do Begunj, kjer je bilo v raziskavo zajetih skupaj 326 kmetij. Abstract UDC 33 (497.12-16) Mountain Farms between the Kokra and the Draga Valleys (North Slovenia) The author has already investigated the farms in the Kokra valley and in the Krvavec promontory, within the framework of the study "Investigation of the Moun- tain Farms in Slovenia". With the present study is thus given a picture of the moun- tain farms on the entire northern fringe of the Ljubljana basin from Kamnik to Begunje. There were studied first of all the physical geographical elements and the present-day economic and social conditions. Altogether 326 farms were investigated. Throughout the whole research work the uniform methodology was applied. Naslov — Address Dr. Drago Meze, znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalni center SAZU Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 4 61000 Ljubljana Jugoslavija 1. UVOD Študija zajema hribovske kmetije osrednjega in severozahodnega obrobja Ljub- ljanske kotline, segajoč ob zgornjem porečju Tržiške Bistrice (v nadaljnjem bese- dilu Bistrice) globoko v osrčje južnih Karavank. Na vzhodu vključuje Storžiško- kriškogorsko podgorje, na zahodu Dobrško podgorje (soseska Podgora), v osredju pa hribovito Tržiško pokrajino s Tržiškimi Alpami* ter svet visokih pleistocenskih teras zahodno od Tržiča in strmi vznožni podaljšek jugovzhodnega pobočja Dobrče. Gams (1981) v svoji pokrajinsko-ekološki sestavi Gorenjske uvršča obravnavano pokrajino v Bistriško hribovje, Tržiške visokogorske Karavanke, Storžiški masiv in Begunjske Karavanke, ki jih v tabeli na str. 20/21 podrobneje opredeli glede na višinske pasove, zemljiški naklon, litološko sestavo in izrabo tal. Upravno so kmetije vključene v tri občine: Tržič, Kranj in Radovljico. Daleč največ jih je v tržiški občini, kjer je dvanajst hribovskih naselij, združenih v sedmih krajevnih skupnostih: Brezje pri Tržiču (Brezje, Hudi Graben, Visoče), Jelendol (Dolina), Križe (Gozd), Lom pod Storžičem (Grahovše, Lom, Potarje), Podljubelj (Podljubelj), Senično (Zgornje Vetrno, Spodnje Vetrno), Tržič mesto (čadovlje). Tri krajevne skupnosti s štirimi hribovskimi naselji spadajo pod kranjsko občino: Gol- nik (Golnik, z dvema hribovskima kmetijama), Trstenik (Povlje, Babin Vrt — z eno hribovsko kmetijo, imenovano Krničar, ki je v analizi šteta k Povijam, h katerim tudi organsko spada), Goriče (zaselek Svarje v naselju Zalog z eno obstoječo hri- bovsko kmetijo in drugo, ki je začasno opuščena). Krajevna skupnost Begunje na Gorenjskem, ki je del radovljiške občine, pa zajema tri hribovska naselja v soseski Podgora (Slatna, Zadnja vas, Srednja vas). Razen hribovskih naselij pa je vključenih v proučitev še nekaj prehodnih na- selij (med hribovskimi in tipičnimi dolinskimi), ki so v načinu gospodarjenja bližja hribovskim in so tudi v njihovem najbližjem sosedstvu. Gre za naselja na prostrani visoki staropleistocenski terasi zahodno od Tržiča in za spodnje naselje v Podgori. Na terasi so tri naselja: Hudo (K. S. Kovor), Popovo (zaselek treh kmetij, K. S. Leše) in Hušica (zaselek dveh kmetij, K. S. Brezje pri Tržiču), medtem ko Mlako, spodnje naselje v Podgori, vključuje K. S. Begunje na Gorenjskem. V proučitev je zajetih 158 kmetij, od tega hribovskih 140 in 18 prehodnih. Naj- večji delež hribovskih kmetij odpade na Tržiško pokrajino (območje tržiške občine), in sicer 82,2 %, 10,7 % jih je v Podgori, ostalih 7,1 % pa v Storžiškem podgorju. V hribovskih naseljih Tržiške pokrajine so obravnavane naslednje kmetije, ime- novane z domačimi imeni: Brezje: Slamnik, Ahac, Dolžan, Cežar, Kovareč, Neme, Markove, Matiček, Jerin, Šuštar, Benedek, Makvau, Mavček, Jake; čadovlje: Godnov, Zos, Hribar, Čenča, Jamešnik, Počivalnik; Dolina: Dolžan, Ukec, Šuštar, * Ime Tržiške Alpe in Storžiško podgorje je povzelo po Ilešiču (1972, 1981, 1981 a). Kušpegar, Urh, Pinč, Lenart; Gozd: Koržem, Knobeš, Urač, Košir, Podlogar, Prime, Mežnar, Martineš; Grahovše: Lužar, Gazu, Temšak, Anžič, Uskovnik, Frona, Hlačman, Olipek, Robida, Žitnik, Slapar, Ropoš, Klemenšek, Hruš, D6var, Gaberc, Pavšel, Rekar, Trnove (prvih šest kmetij je v vasi Grahovše, naslednje štiri v zaselku Hrib, ostale pa v Slaparski vasi, kamor so uvrščene tudi tri izrazite višin- ske kmetije — Pavšel, Gaberc in Rekar — prvoimenovana je najvišja v obravnavani pokrajini); Hudi Graben: Hudnek, Jane; Lom pod Storžičem: Štorman, Kuštar, Končar, Joževc, Vogvar, Stare, Jere, Komar, Zabrnek, Robež, Zirovc, Zrim- šek, Greg6rn, Blažun, Nacek; Podljubelj: Anžičman, Tonač (zaselek Bobenca), Šiška, Završnik, Javornik, Vrbank, Mažel (zaselek Reber), Dovjak, Ukan (zaselek Deševno), Blejc (kmetija, razdeljena na tri dele: poleg Blejca še Anžonov in Tišler Marija), Cižovnik, Vasovnek, Geben, Zajmen, Matizovc (zaselek Podkošuta), Pstotar, Balent, Rotar, Počepek, Kralj, Znidar (zaselek Plaz, tudi Podblek imenovan), Anžon, Bunder, Cvirn, Črnik (zaselek Črni Gozd); Po t ar j e: Špan, Peharc, Adričar, Hariš, Strmčan, Tič; Spodnje Vetrno: Matjašk, Ferjanček, švelc; V is o če: Bretnek, Mokoru, Uženk; Zgornje Vetrno: Jakš, Perk, Zvegel, Špič, Rant. Hribovske kmetije v Podgori: S lat na: Vrbanc, Matevžek, Krištan, Zdoven, Boštan, Tacman; Srednja vas: Murnik, Deu, Renko, Trlej; Zadnja vas: Vrtačnik, Pavelč, Me- žek, Osenek, Tone. Hribovske kmetije v Storžiškem podgorju: P o vi je: Tone, Ko- run, Blažir, Španet, Ločan, Romi; Babin Vrt: Krničar; Zalog: Toporiš, Svar- šek (začasno opuščena kmetija; zaselek Svarje); Golnik: Vaznikar, Matiček. Pre- hodne kmetije v Tržiški pokrajini: Hudo: Bank, Ahac, Rožič, Zazek, Volbenk, Za- mar, Prime, Okanc; Hušica: Groga, Tominček; Popovo: Jane, Matun, Jošt. Prehodne kmetije v Podgori: Mlaka: Kave, Lenče, Bohinc, Pernuš, Goričnik. Oblika naselitve hribovskih kmetij v obravnavani pokrajini je različna. Sa- motne kmetije, kot najtipičnejši predstavnik hribovske naselitve, so v manjšini. Največ jih je v Podljubelju na levi, vzhodni rebri Mošenika (Podkošuta, Reber), na prisojni rebri Lomščice (Potarje in del kmetij na Grahovšah: Pavšel, Gaberc, Rekar, Uskovnik) in v povirju Bistrice (Dolina), v Storžiškem podgorju pa stoje na samem le najvišje kmetije (Vazenikar, Matiček, Toporiš, Svaršek in Krničar). V Lomu in na Grahovšah so kmetije v širokem akumulacijskem dnu Lomščice že toliko zgoščene, da lahko govorimo o aglomeraciji samotnih kmetij, ki so se na Grahovšah osredo- točile na tri večje skupine (Grahovše, Hrib, Slaparska vas). Podobno je tudi v šir- šem dnu doline Mošenika, na Plazu (Podblek). Aglomeracija samotnih hribovskih kmetij v obliki razloženega zaselka je na Zgornjem Vetrnem, v bočju Kriške gore. Vsa ostala naselja so bolj ali manj gručastega značaja: kot zaselki (Bobenca, De- ševno in črni Gozd v Podljubelju, čadovlje v dolini Bistrice, Spodnje Vetrno na rebri Kriške gore, Hudi Graben, Visoče, Popovo in Hušica v Dobrškem podgorju in na visoki pleistocenski terasi) in kot manjše vasi (Gozd, Povlje, kmečko jedro Brezij, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas, Mlaka in Hudo). V okviru raziskovalne naloge »Proučevanje hribovskih kmetij v Sloveniji« so bile leta 1980 proučene kmetije v vzhodnem delu severnega obrobja Ljubljanske kotline, do Storžiškega podgorja nad Bašljem (Meze, 1981). S tu prikazanimi rezultati proučevanj je tako vzpostavljena kontinuiteta s proučenimi hribovskimi kmetijami od Kamniške Bistrice do zaselka Laško nad Bašljem. Potemtakem so, po enotnih kriterijih (Meze, 1980 a), obdelane hribovske kmetije na vsem sever- nem obrobju Ljubljanske kotline, saj severozahodno od Begunj, na strmem gru- ščnato-skalnem obrobju kotline, ni hribovitih kmetij. 2. PRIRODNOGEOGRAFSKE OSNOVE 2.1. Kamnine in relief Kamninska sestava obravnavane pokrajine je razmeroma enostavna. Gorsko pregrado obrobja kotline, od Storžiča na vzhodu preko Tolskega vrha, Kriške gore in Dobrče na zahodu, sestavljajo triadni apnenci in zrnati dolomiti karnijske stop- nje, na obe strani obdani z obsežnimi fosilnimi in tudi recentnimi melišči. Ta na južnem obrobju na več krajih prekrivajo mehko oligocensko sljudnato lapornato peščeno sivico, ki je karbonatnemu groboklastičnemu gradivu dobra osnova za pol- zenje. Na severu prehaja apneniško-dolomitna gruda v neprepustne triadne plasti, med katere se vriva širok pas različnih permskih in karbonskih, v veliki večini ne- prepustnih kamnin. Vanje so globoko zarezane doline potokov s strmimi pobočji, prekritimi na mnogih krajih s pobočnimi groboklastičnimi in tudi ilovnatimi sedi- menti. Na severni strani Storžiča in Kriške gore (Kokovnice) je dolina Lomščice na debelo zapolnjena z morenami. Niže od Tržiča, zahodno od Tržiške Bistrice, so ohra- njene večje ravne površine staropleistocenske terase, prekrite z