Klasika Skladbe za orkester, 1. del Orchestral Works Vol. 1 Slovenia Klasika CD 2 Skladbe za orkester, 1. del / Orchestral Works Vol. 1 Marijan Lipovšek Slovenia 1. Prva rapsodija za violino in orkester / First Rhapsody for Violin and Orchestra . 10:42 CD 1 Lucijan Marija Škerjanc Suita v starem slogu za godalni kvartet in godalni orkester / Anton Lajovic Suite in the Old Style for string quartet and string orchestra 1. Andante za veliki orkester / Andante for large orchestra . 8:47 2. Ciaccona . 9:09 3. Interludio . 2:08 Slavko Osterc 4. Giga . 4:51 Suita za orkester / Suite for Orchestra 2. Marcia . 2:46 Matija BravniËar 3. Tranquillo . 4:32 5. Kurent, simfoniËna pesnitev — poème symphonique / symphonic poem ............................ 7:10 4. Vivace . 1:27 5. Religioso . 5:14 Demetrij Žebre 6. Presto . 4:04 Dan, balet (simfoniËna slika) v treh stavkih za veliki orkester / Day, ballet (symphonic picture) in three movements for large orchestra Marjan Kozina 6. Andante . 11:10 7. Bela Krajina . 12:57 7. Allegro con fuoco . 5:48 Primož Ramovš 8. Moderato risoluto . 8:14 Sinfonietta Zvonimir CigliË 8. Allegro . 4:30 9. Obrežje plesalk, simfoniËna koreografska pesnitev za veliki orkester / 9. Moderato . 4:56 Waterfront Dancers, choreographed symphonic poem for large orchestra . 15:59 10. Vivace . 2:30 11. Allegro molto e con brio . 5:39 Dirigenti / Conductors: Uroš Lajovic (CD 1/1; CD 2/2—4), Samo Hubad (CD 1/2—6, 8—11, 12—14; CD 2/1, 6—8, 9), Uroš Krek Marko Munih (CD 1/7), Simon KreËiË (CD 2/5) Sinfonia per archi Solisti / Soloists: Igor Ozim (CD 2/1), Slovenski godalni kvartet / Slovenian String Quartet (CD 2/2—4) 12. Pozivanje / Invocation . 5:42 Orkestri / Orchestras: Orkester Slovenske filharmonije / Slovenian Philharmonic Orchestra (CD 1/7), SimfoniËni 13. Prebujenje / Awakening . 7:22 orkester RTV Slovenija / RTV Slovenia Symphony Orchestra (CD 1/1, 2—6, 8-11; CD 2/1, 5, 6—8, 9), Godalni orkester 14. Odziv / Return . 5:30 RTV Ljubljana / RTV Ljubljana String Orchestra (CD 1/12—14), Komorni orkester RTV Ljubljana / RTV Ljubljana Chamber Orchestra (CD 2/2—4) 2 3 Približevanje presežnemu ali antologiji slovenske orkestrske glasbe na pot riËujoËa prva izdaja SIGIC-a z izborom slovenske orkestrske glasbe je zaËetek ambicioznega naËrta Ppredstavitve kljuËnih del slovenske umetniške glasbe. Naslov Klasika, ki smo ji ga nadeli, morda izraža prej zadrego kot zares jasno zvrstno opredelitev. Pojem je bil že tolikokrat uporabljen in zlorabljen, da s seboj nosi že kar pretežko prtljago pomenov in vrednostnih konotacij. RazliËnim uporabnikom iz danes kulturno raztrešËenega vsakdanjika bi lahko pošiljal zelo razliËna sporoËila. Mnogim, ki so z glasbo v stiku predvsem preko sodobnih medijev in tržnih sistemov, bi lahko pomenil tisti drobni, vËasih povsem odsotni rezervat, v katerem se skriva umetniška glasba in ki se ga iz gole uvidevnosti ne oznaËuje z ustreznim nasprotjem oznake ≈popularna glasba« — torej ≈nepopularna glasba«. Oznaka ≈klasika« pa sugerira tudi drug pomen. Spominja na podobne besedne zveze, s katerimi oznaËujemo izdelke neke pretekle, odmrle kulture, ki imajo svojo — predvsem muzejsko — vrednost kot zgledi Ëlovekove ustvarjalnosti in smisla za oblikovanje notranje zaokroženih in smiselnih estetskih sistemov. Spomnimo se na ≈klasiËne jezike«, ≈klasiËno umetnost« (tj. antiËno umetnost), literarne klasike ipd. V vseh teh primerih se prepriËanju o preživetosti te umetnosti pridružuje sprejemanje dejstva, da je njihova ≈klasiËnost« posledica delovanja, in sicer v primeru glasbe delovanja generacij oblikovalcev koncertnih sporedov, glasbenih kritikov in muzikologov, ki so izoblikovali arbitraren, a skozi tradicijo utrjen skupek glasbenih del, nekakšen ≈kánon« glasbenih del (vzporednice z biblicistiËno terminologijo niso nakljuËne). Želimo, da se našo oznako tu razume na drugaËen naËin. OznaËuje nam namreË glasbo, katere prvorazrednost (osnovni pomen pojma classique, kot se je vzpostavil v Franciji v 17. stoletju) ne izhaja iz števila njenih poslušalcev ali stopnje, do katere jo zlorabljajo družbene elite za svojo samopromocijo. Njena prvorazrednost izhaja iz stopnje doseganja skrajnih meja Ëlovekovih sposobnosti pri oblikovanju zvoËnih stvaritev. Njeno merilo je približevanje presežnemu, njen cilj je v neznanem, ne v znanem, v oddaljenosti, ne dosegljivosti, v skrajnem naporu, ne v udobnosti. Njen namen ni hitro in brez truda zadovoljiti Ëlovekovo vrojeno težnjo po glasbenem izrazu, ampak izzivati Ëloveški um, da vedno znova in nanovo konceptualizira doživljanje svojega notranjega in zunanjega sveta v zvoËnih podobah. Njeno orodje so vsi registri zvoËnega sveta, v vsej svoji kompleksnosti, barvitosti in skoraj nedoumljivi diferenciranosti. »e si sposodimo primerjavo s sodobno komunikacijsko tehnologijo: to je glasba, ki 4 5 je podobna slikam visoke loËljivosti, z milijoni pikslov in barvnih odtenkov. Vredno jo je ustvarjati, kljub zato odloËili, da na prvem albumu najprej predstavimo krajše orkestrske skladbe. Te se iz veË razlogov temu da tvegamo, da bomo zaradi premajhne pasovne širine zadeli ob težave pri njenem prenosu. zdijo najprimernejše za prvi, široki pregled slovenskega ustvarjanja za orkester. Najprej so oblikovno KlasiËna glasba je tista, ki poslušalcu ne streže po maniri industrijske dobe s ceneno funkcionalnostjo, manj preddoloËene, tako da med njimi najdemo tako dela programske glasbe kot tudi skladbe, ki so ampak ga preplavlja z begajoËimi slušnimi vtisi ter s tem izziva, da vedno znova išËe poti do roba svoje bliže absolutni glasbi. Na drugi strani jih je mogoËe zaradi razmeroma skromne dolžine predstaviti v domišljije in umskih sposobnosti. Zato nikoli ne zastara in ni le dokument neke mrtve kulture. Za vedno celoti, hkrati pa še vedno omogoËajo dovolj širok kronološki pogled, ki zajema veË desetletij orkestrske nove generacije poslušalcev, ki so se pripravljeni in sposobni odpraviti na to pot, je neraziskana dežela, ustvarjalnosti. polna nepriËakovanih Ëudes. To se zdi še toliko pomembnejše, Ëe upoštevamo bogastvo in raznovrstnost slovenske glasbe 20. Orkestrska glasba se je kot žanr izoblikovala predvsem v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. V sebi stoletja. V njej so se namreË na svojstven naËin zrcalile stilne spremembe burnega 20. stoletja. Izbor je združila dve zgodovinski tendenci. Na eni strani je podedovala blišË in reprezentativnost baroËne tako sega od tipajoËega iskanja znaËilno slovenskega instrumentalnega izraza na zaËetku stoletja in dvorne opere ter postala temelj koncerta, osrednje oblike javnega izvajanja umetniške glasbe v zadnjih sega preko radikalnih novosti nove glasbe dvajsetih in tridesetih let, travmatiËnega Ëasa po 2. svetovni dobrih dveh stoletjih. Na drugi strani je vsrkala precej intelektualne zahtevnosti vzporedno razvijajoËe vojni, ki je prinesel razliËne odzive na pretekle in sodobne grozote, do nove samozavesti glasbenega se komorne glasbe ter s tem ponudila poslušalcu dovolj gradiva za estetsko kontemplacijo. Njen razvoj modernizma. se je do danes odvijal predvsem v napetostnem polju med absolutno glasbo, ki gradi Ëiste forme, brez Prvo vodilo pri sestavljanju antologije je bilo, da mora predstaviti estetsko najbolj prepriËljive skladbe povezav z zunajglasbenimi koncepti, in programsko glasbo, ki tako ali drugaËe išËe poti za izražanje v primerni izvedbi. Pri tem smo se morali snovalci seveda ozirati tudi na dostopnost ustreznih izvedb vsebin, povezanih s fizikalno in psihološko realnostjo. in fonogramov. Žal je bilo gradivo v nekaterih primerih precej omejujoËe, tako da nam je le v zelo Rezultat je velika pestrost orkestrske glasbe v oblikovnem pogledu. Simfonijam in uverturam 18. omejenem obsegu uspelo uresniËiti željo, da bi se ob ustvarjalcih predstavili tudi najpomembnejši stoletja so se skozi desetletja pridružile številne nove in ponovno oživljene oblike: simfoniËna pesnitev, slovenski poustvarjalci orkestrske glasbe. PrepriËani smo, da bo mogoËe to našo željo v še polnejši suita, simfoniËna miniatura, simfoniËna slika ipd. S to vsebinsko in oblikovno pestrostjo se nujno sreËa meri uresniËiti v sledeËih albumih slovenske Klasike. vsak poskus predstavitve neke zakljuËene orkestrske ustvarjalnosti. Slovenska pri tem ni izjema. dr. Aleš Nagode, Prva težava pri oblikovanju izbora skladb za priËujoËi cvetober je bila, kako omejiti ≈slovensko« predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Ëlan izbirne komisije za ustvarjalnost v Ëasu, ko se je nacionalni kulturni in institucionalni okvir šele oblikoval. Pri tem smo se kompilacijo Klasika Slovenia opredelili za Ëas, ko se je slovenska glasbena kultura — nenazadnje zaradi široko izoblikovane in utrjene zavesti posameznih ustvarjalcev o pripadnosti slovenski kulturni naciji — že jasno profilirala. Segli smo do zaËetka 20. stoletja, ko se je skupina skladateljev, zbrana okrog revije Novi akordi, jasno opredelila za idejo nacionalne glasbe. DoloËene oblike orkestrske glasbe je izredno težko primerno predstaviti v okviru antologije. Zlasti najpomembnejša, simfoniËna dela se zaradi dolžine izmikajo ustrezni predstaviti v danem formatu (CD plošËa). Sodelavci prvega albuma širše zasnovane antologije slovenske orkestrske glasbe smo se 6 7 The Propinquity to Excellence or ‘Bon voyage’ to an anthology Its tools are all the registers of the sound of the world in all their complexity, color and almost of Slovenian orchestral music incomprehensible differentiation. To make a comparison with modern communication technology: this is music which is similar to high-resolution images with millions of pixels