Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_3_10.pdf | DOST. 27/09/21 13.33 Marija Stanonik, Epilog in memoriam Matija Murko 405 EPILOG IN MEMORIAM MATIJA MURKO (Drstelja pri Ptuju, 10. 2. 1861 – Praga, 11. 2. 1952) Skoraj natanko dva meseca po svetovnem slavisti~nem kongresu v Krakovu, 10. in 11. no- vembra 1998 je Slovanski in{titut Akademije znanosti ^e{ke republike v Pragi praznoval 70-letnico svojega obstoja.1 Splet okoli{~in in besed je nanesel, da sem na tem praznovanju zastopala ljubljansko slavistiko. Z izr. prof. dr. Jo‘etom Lipnikom, predstojnikom Oddelka za slovanske jezike in knji‘evnosti na Pedago{ki fakulteti v Mariboru, sva bila navzo~a tudi na delovnem sre~anju naslednje dva dni,2 kjer je bilo treba na koncu podati vizijo nadaljnjega sodelo- vanja med posameznimi slavisti~nimi oddelki na srednjeevropskih univerzah. Slovenska stran na kaj takega ni bila pripravljena, zato je bilo treba zelo hitro odreagirati kontekstu ustrezno. Med drugim je bil podan predlog za simpozij o Matiji Murku, v sodelovanju omenjene praznujo~e pra{ke ustanove in obeh slovenskih univerz, v Ljubljani in Mariboru. Najbolj primerno se je zdelo leto 2002, ko poteka 50 let od Murkove smrti.3 O tem so bile seznanjene red. prof. dr. Alenka [ivic - Dular, sedanja predsednica svetovnega slavisti~nega komiteja, ki pripravlja nasle- dnji mednarodni slavisti~ni kongres v Ljubljani, na njen predlog predstojnica In{tituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU red. prof. dr. Varja Cvetko - Ore{nik in doc. dr. Mojca Ravnik, predstojnica In{tituta za slovensko narodopisje, prav tako pri ZRC SAZU v Ljubljani. Take vrste simpozij je bilo pripravljeno organizirati Slavisti~no dru{tvo Maribor, z izr. prof. dr. Markom Jesen{kom na ~elu, in to iz dveh razlogov. Matija Murko je bil rojen na obmo~ju delo- vanja omenjenega dru{tva (Drstelja pri Ptuju) in prav zato si je rektor Univerze v Mariboru red. prof. dr. Ludvik Toplak ‘e nekaj ~asa prizadeval ogreti mariborske slaviste, da bi pripravili simpozij o njegovem velikem slovenskogori{kem rojaku, ko bo postavljen njegov kip v alejo velikanov pred stavbo mariborske univerze. 17. decembra 1998 je bilo ob 70-letnici spredaj omenjenega Slovanskega in{tituta v Pragi ter ob 650-letnici Karlove univerze v Pragi na sede‘u Univerze v Mariboru slavnostna akademija,4 za katero je izr. prof. dr. Jo‘e Lipnik pripravil referat z naslovom Matija Murko – slovenski Evropejec,5 gospa Jana Hibá{ek, tedanja ~e{ka veleposlanica v Slove- niji, pa je odkrila spomenik/kip Matije Murka. Sprva je kazalo, da bi se simpozij o Matiji Murku z vidika In{tituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU v Ljubljani lahko navezal na praznovanje 50-letnice njegovega obstoja.6 Toda to stali{~e se je ohladilo ob dejstvu, da je bil predlog za 1 Slovanský ústav Akademie vìd, 70 let ~innosti, (Publikace k 70. výro~é ~innosti Slovanského ústava v Praze za redakce Vladimíra Vavøinka pøipravili Jiøi Be~ka (úvodni stat’) Alena Vachou{ková a Jiøa Be~ka (výbrová bibliografie SÚ) Praha 1998. 2 Podrobneje o tem Marija Stanonik, Poro~ilo o obisku pri Slovanskem in{titutu Akademije znanosti (^e{ke republike v Pragi, v: Traditiones (Zbornik In{tituta za slovensko narodopisje) 27, Ljubljana, 1998, 267–269. 3 Marija Stanonik, Proposals, v: Current State and further Perspectives of Slavonic Studies in Central Europe (Proceedings of the International Workshop), Prague, 11th–12th XI 1998, 80. 4 Vabilo Univerze v Mariboru na slavnostno akademijo hrani avtorica tega ~lanka. 5 Ra~unalni{ki iztis besedila v arhivu avtorice tega ~lanka. Ne vem, ali je bilo kje objavljeno. 6 V arhivu imam originalni dopis, naslovljen na prof. dr. Vladimirja Vavøíneka, direktorja Slo- vanskega in{tituta v Pragi, z datumom Ljubljana 1. 10. 1999: »Ob obisku va{ega – Slovanskega in{tituta v Pragi pred enim letom /…/ je bila sprejeta pobuda, da bi pripravili skupaj mednarodno posvetovanje o `ivljenju in delu Matije Murka. In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana, ki bi se eventualno odlo~il za organizacijo omenjenega Simpozija, `eli ugotoviti, na kak- {en dele` sme ra~unati za sodelovanje z Va{e strani: 1. konceptualno, 2. kadrovsko, 3. finan~no. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_3_10.pdf | DOST. 27/09/21 13.33 406 Slavisti~na revija, letnik 50/2002, {t. 3, julij–sept. omenjeni simpozij zami{ljen interdisciplinarno. Od vsega za~etka sem izhajala iz prepri~anja, da slovenska etnologija Matiji Murku ‘e daje ceno, ki mu gre, kar je nedavno tega dokazala tudi s simpozijem,7 pa~ pa sem ~utila velik primanjkljaj o védenju o njem s strani (slovenske) literarne vede in jezikoslovja. Zato sem si zami{ljeni »Murkov simpozij« ‘e od vsega za~etka predstavljala s sodelovanjem ve~ ustanov, ki predstavljajo razli~ne stroke, da bi lahko mnogostransko dejavnost te osebnosti osvetlili z ve~ prameni hkrati in tako dobili o njej bolj celostno podobo. Na Oddelku za slovanske jezike in knji‘evnosti se je zanj po svoji liniji trudila sama predsednica prihodnjega svetovnega slavisti~nega kongresa v Ljubljani prof. dr. Alenka [ivic - Dular, vendar se simpozija o Matiji Murku v Ljubljani ni posre~ilo izpeljati. Prav tako je padel v vodo na~rt o simpoziju, ki bi ga organiziralo Slavisti~no dru{tvo Maribor z mednarodno udele‘bo in interdisciplinarnim kon- ceptom (Jezikoslovje, Literarna zgodovina in kulturna zgodovina, Slovstvena folkloristika, Etno- logija, Slavistika) z okrog 30 predvidenimi referenti, od katerih jih je bilo veliko ‘e nagovorjenih. V Mariboru se je nekajkrat sestal o‘ji pripravljalni odbor (izr. prof. dr. Jo‘e Lipnik, takrat {e doc. dr. Marko Jesen{ek, doc. dr. Irena Stramlji~ - Breznik, ki je na podlagi Murkovih objav pripravila okvirni program tematskih sklopov za jezikoslovje, doc. dr. Marija Stanonik). Toda kon~no je svojo namero odlo‘il za nedolo~en ~as – zaradi finan~nih zagat in stali{~a nekaterih ~lanov In{tituta za slovensko narodopisje, da na simpoziju s predvidenim datumom ne more sodelovati. V takih razmerah sem se odpovedala nadaljnjemu aktivnemu prizadevanju za Murkov simpo- zij z interdisciplinarno zasnovo. Ugotovila sem, da dane okoli{~ine zanj niso zrele. Kljub temu ali pa ravno zato je ob alternativnem nosilcu (dr. Jurij Fikfak) propadla {e prijava na javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnih projektov v okviru slovensko-~e{kega znanstvenega so- delovanja v letih 2001 in 2002, ki ga je konec oktobra leta 2000 razpisalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo v Ljubljani. Kljub temu je Matija Murko v ~asu obletnic svojega rojstva (leta 2001) in smrti (leta 2002) do‘ivel nekaj parcialnih pozornosti. Na slovenskem slavisti~nem kongresu v Novi Gorici, 4.–6. oktober 2001, mu je bila posve~ena samostojna sekcija. V njej so s svojimi referati sodelovali naslednji avtorji, ki so tu razvr{~eni po notranji logiki snovne problematike in Murkovega javnega delovanja: Bruno Hartman: Matija Murko (1861–1952), Marija Stanonik: Matija Murko na razpotju slovanske filologije, Darko Dolinar: Matija Murko in slovenska literarna veda, Andreja @ele: Murkova leksikologija kot sinteza jezikoslovja in etnologije, Ingrid Slavec Gradi{nik: Murkov zaris etnologije v filolo{kem narodopisju, Alenka [ivic - Dular: Matija Murko in slovanska vzajemnost, Jo‘e Lipnik: Matija Murko na evropskih univerzah, Blanka Bo{nja: Matija Murko in ljudsko pesni{tvo, Na{ko Kri‘nar: Murkov zgled etnografske fotografije, Vladimir Osolnik: Nekaj besed o znanstvenem delu Matije Murka, Mirko Kri‘man: Matija Murko v Spominih in publicistiki Nem{ke demokrati~ne republike. Od tega je namre~ odvisno, kak{no obliko in obseg bi imel predvideni Simpozij in ali bi ga In{titut sploh organiziral. Povezan bi namre~ bil s 50-letnico ISN. Seveda bi bilo smiselno potem ali `e prej izdati zbornik referatov, kar bi seveda spet zahtevalo dodatne stro{ke. Vljudno Vas prosimo, da nam ~im prej sporo~ite Va{e stali{~e, ali ste {e zainteresirani za soorganiziranje Simpozija tudi konceptual- no in s finan~no udele`bo, da se za~enjamo o tem dogovarjati bolj konkretno, druga~e se zna zgoditi, da bo omenjena pobuda odlo`ena za nedolo~en ~as.« Konkretnih vzrokov, zakaj dopis s podpisom predstojnice ni bil odposlan, kar potrjuje tudi dopisu dodana, {e zmeraj neuporabljena kuverta naslovniku, se ne spominjam ve~. 7 Prim. Razvoj slovenske etnologije od [treklja in Murka do sodobnih etnolo{kih prizadevanj (Zbornik prispevkov s kongresa, Ljubljana, 24.–27. oktober), ur. Rajko Mur{i~ in Mojca Ram{ak, Slovensko etnolo{ko dru{tvo, Ljubljana, 1995. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2002_3_10.pdf | DOST. 27/09/21 13.33 Marija Stanonik, Epilog in memoriam Matija Murko 407 Iz navedenih naslovov se lepo vidi interdisciplinarna zasnova tega mini simpozija o Murku znotraj slovenskega slavisti~nega kongresa. Med njegovimi udele‘enci res ni do‘ivel kdove kake pozornosti, delno tudi zaradi te‘avne deljene lokacije prizori{~ dogajanja, toda prepri~ana sem, da bodo objavljeni izsledki pripomogli k realnej{i oceni Matije Murka v slovenski strokovni zavesti. Posebno se veselim branja referatov Darka Dolinarja in Alenke [ivic - Dular. 1. februarja 2002 sta Ob~ina Destrnik in Osnovna {ola Destrnik–Trnovska vas–Vitomarci priredili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, s katero sta po~astili tudi spomin na rojaka Matija Murka. Prireditev je bila v telovadnici Osnovne {ole na Destrniku pri Ptuju. Pozdravni govor je imel Franc Puk{i~, ‘upan Ob~ine Destrnik in dr‘avni poslanec. Gotovo mu je bilo v veliko zado{~enje, kakor tudi vsem navzo~im, da je prireditev obiskal tudi predsednik Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti akad. red. prof. dr. France Bernik, ki je tudi z izbranimi besedami nagovoril navzo~e.