31 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Bojan Cvelfar SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV NA SLOVENSKEM MED SVETOVNIMA VOJNAMA INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Ljubljana 2017 31 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Bojan Cvelfar SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV NA SLOVENSKEM MED SVETOVNIMA VOJNAMA 3 ZALOŽBA INZ Odgovorni urednik dr. Aleš Gabrič Založnik Inštitut za novejšo zgodovino ZBIRKA RAZPOZNAVANJA / RECOGNITIONES 31 ISSN 2350-5664 Bojan Cvelfar SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV NA SLOVENSKEM MED SVETOVNIMA VOJNAMA Sozaložnik Arhiv Republike Slovenije št. 31 zbirke Razpoznavanja/ Recognitiones Recenzenta dr. Jurij Perovšek dr. Božo Repe Jezikovni pregled Polona Kekec Prevod povzetka Borut Praper Oblikovanje Barbara Bogataj Kokalj Tisk Medium d.o.o. Naklada 400 izvodov Izid knjige sta Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike podprla Slovenije Srbska pravoslavna cerkev – cerkvena občina Ljubljana, Kulturno – prosvetni center »Sveti Ciril in Metod« CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(497.4)"1918/1941":271.222(497.11) 271.222(497.11)(091) 271.2(497.4)"1918/1941" CVELFAR, Bojan Srbska pravoslavna cerkev na Slovenskem med svetovnima vojnama / Bojan Cvelfar ; [prevod povzetka Borut Praper]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2017. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 31) ISBN 978-961-6386-81-4 292114176 4 PREDGOVOR VSEBINA 9 PREDGOVOR 13 VZHODNA CERKEV DO OBRAVNAVANEGA OBDOBJA 14 Pravoslavna cerkev in njena organizacija 20 Srbska pravoslavna cerkev 25 Razdrobljena srbska cerkev pred zedinjenjem 39 SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKEV PO ZEDINJENJU DO LETA 1941 40 Začetek združevanja 44 Razglasitev združene srbske pravoslavne cerkve Kraljevine SHS 47 Patriarh Dimitrije Pavlović (1921–1930) 56 Patriarh Varnava (Petar) Rosić (1930–1937) 62 Patriarh dr. Gavrilo Dožić (1938–1950) 67 VERSKO SOBIVANJE V NOVI DRŽAVI 72 Ministrstvo, pristojno za vere 77 Zakon in ustava o srbski pravoslavni cerkvi 80 Vojaški duhovniki v obdobju kraljevine 85 EPARHIJSKA OBLAST ZA SLOVENIJO 86 Pod jurisdikcijo gornjekarlovške eparhije 97 Ustanovitev zagrebške eparhije 102 Zbori duhovništva in obiski mitropolita v Sloveniji 5 113 PRESTOPI V PRAVOSLAVNO VEROIZPOVED V SLOVENIJI 122 Statistični pregled z nekaj primeri 132 Sprememba veroizpovedi pri otrocih 135 Poročno pravo 149 CERKVENE OBČINE IN PAROHIJE V TREH NAJVEČJIH SLOVENSKIH MESTIH 167 SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKVENA OBČINA IN PAROHIJA LJUBLJANA 173 Organizacija in uprava cerkvene občine 182 Svetosavske proslave 189 Parohijski duhovniki 209 Cerkveno petje 216 Versko dobrodelno skrbništvo in bratstvo pravoslavnih Slovencev 223 Cerkveni obredi ob praznikih in drugih posebnih priložnostih 245 Slave vojaških enot, vojaške in druge prisege 254 Pravoslavni verski pouk 261 Verska oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in kaznilnicah 266 Poskusi organiziranja pravoslavnega življenja v nekaterih drugih krajih 272 Utrinki iz verskega življenja ruskih emigrantov 281 SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKVENA OBČINA IN PAROHIJA MARIBOR 284 Organizacija in uprava cerkvene občine 288 Svetosavske proslave 291 Parohijski duhovniki 297 Pravoslavno življenje 305 Vojaške slave in prisege 309 Pravoslavni verski pouk 6 312 Poskus organiziranja pravoslavnega življenja v Murski Soboti 315 SRBSKA PRAVOSLAVNA CERKVENA OBČINA IN PAROHIJA CELJE 318 Organizacija in uprava cerkvene občine 320 Svetosavske proslave 325 Parohijski duhovniki 337 Pravoslavno življenje 357 Slave vojaških enot, vojaške in druge prisege 361 Pravoslavni verski pouk 363 Verska oskrba v bolnišnicah, sanatorijih in zdraviliščih 365 Pravoslavna kapela v zdravilišču Rogaška Slatina 387 GRADNJE VERSKIH OBJEKTOV 389 Hram sv. Save v Celju 427 Cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 479 Lazarica v Mariboru 509 POVZETEK 519 SUMMARY 529 VIRI IN LITERATURA 535 IMENSKO KAZALO 7 8 PREDGOVOR PREDGOVOR V obdobju med obema vojnama se je pravoslavje v Slo- veniji začelo intenzivneje širiti. Z nastankom nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so družbenopolitične razmere za več jo pojavnost pravoslavja na ozemlju današnje Slovenije po- stale ugodnejše. Na slovensko ozemlje so se namreč preselile številne srbske, predvsem uradniške in vojaške družine, ki so potrebovale in tudi zahtevale primerno duhovno oskrbo. Konec koncev je v Sloveniji, predvsem v Ljubljani, ostalo kar nekaj do- bro organiziranih ruskih beguncev, ki so zapustili svoje domove po boljševistični revoluciji v domovini. Tako kot je ruska kapelica na Vršiču že takrat poleg ver- skega vsebovala tudi močan nacionalni naboj, lahko podobno trdimo tudi za postavitev pravoslavnih hramov v treh največjih slovenskih mestih. Njihov srbsko-bizantinski arhitekturni stil je seveda imel svoj namen – poudariti prisotnost pravoslavnega (srbskega) življa v teh krajih. Srbska pravoslavna cerkev je v unitarni jugoslovanski obla- sti, predvsem pri kralju Aleksandru, uživala ne le simpatije, temveč tudi podporo, tako moralno kot finančno. Prav tako je uživala veliko podporo lokalnih akterjev, tako mariborske kot ljubljanske oblasti ter kasnejše Dravske banovine, pa tudi občin- skih očetov, predvsem tistih liberalne politične struje, ki svoje 9 projugoslovanske usmerjenosti niso skrivali. Vsi ostali se seveda niso želeli zameriti centralnim oblastem in kraljevski hiši. Zgodovina (srbske) pravoslavne cerkve v Sloveniji je v obravnavanem primeru tudi zgodovina srbskega naroda, nje- gove prisotnosti v Sloveniji. S Katarino Branković in nekoliko kasneje prebežniki izpod turškega jarma se je ta začela pisati ter doživela vrh v obdobju med obema vojnama, ko je bila usta- novljena jugoslovanska država. Nemški okupator je vanjo za- rezal skorajda nezaceljive rane, povojni komunistični sistem ji, tako kot cerkvi nasploh, ni bil naklonjen. Po osamosvojitvi se je (srbska) pravoslavna cerkev v Sloveniji na novo organizirala in tako po številu vernikov kot po organizaciji predstavlja tretjo najmočnejšo versko skupnost. Zaradi specifičnega razvoja sta iz raziskave izvzeti dve ob- močji slovenskega narodnostnega ozemlja, ki sta seveda vredni posebne in temeljite zgodovinske obravnave: območje še danes večinsko pravoslavnih vasi v Beli krajini ter srbske pravoslavne občine in parohije v Trstu. Pri pripravi raziskave sem naletel kar na nekaj težav. Te- meljna je bila, kot se je kasneje izkazalo, napačna predpostavka o izjemnem pomanjkanju ohranjenih arhivskih virov. Predpo- stavka se je za pravilno izkazala le za mariborsko pravoslavno cerkveno občino in parohijo. S takšno predpostavko in ugoto- vitvijo o pomanjkanju relevantne literature sem se najprej lotil raziskovanja časopisnih virov. Tako sem sistematično pregledal eno od liberalno usmerjenih glasil (izbral sem Jutro, za Celje še Novo dobo) in klerikalnega (Slovenec). Vsi so o tej temi veliko poročali, Jutro in Nova doba zaradi svoje politične usmeritve nekoliko več in z večjim navdušenjem. Hkrati sem se lotil razi- skovanja v beograjskih arhivih (predvsem Arhiv Jugoslavije, Vojni arhiv in Arhiv patriarhije) ter naletel na prvo veliko razo- čaranje. Patriarhijski arhiv je bil zaradi popolne neurejenosti nedostopen. V knjižnici patriarhije sem tako lahko pregledal le cerkvene periodične publikacije in pravoslavni cerkveni uradni list (Glasnik). V Arhivu Jugoslavije sem sicer v nekaterih fondih 10 PREDGOVOR našel nekaj dragocenega gradiva, a občutno manj, kot sem pri- čakoval. Veliko razočaranje je bil predvsem arhivski fond Mini- strstva pravde. Še slabše je bilo v Vojnem arhivu. Glede na to, da je vsa organizacija pravoslavne cerkve v Sloveniji pravzaprav temeljila na vojaških duhovnikih, sem pričakoval veliko uporab- nega gradiva, a ostal skorajda praznih rok. Nato sem v Zagrebu naletel na pravi zaklad, s pomočjo katerega sem lahko z velikim zadovoljstvom nadaljeval raziskavo – odlično ohranjeno arhiv- sko gradivo pravoslavne gornjekarlovške eparhije, kamor je ob- močje Slovenije spadalo do ustanovitve zagrebške mitropolije. Tako se je glavna smer mojega raziskovalnega dela preusmerila v Hrvaški državni arhiv. Ob tem sem žal ugotovil, da kaj podob- nega za pravoslavno zagrebško mitropolijo, razen drobcev, za obravnavano obdobje ne obstaja. Vzporedno sem se lotil tudi raziskovanja v slovenskih arhi- vih, predvsem Arhivu Republike Slovenije, Pokrajinskem arhivu Maribor in Zgodovinskem arhivu Celje. Glede arhivskega gra- diva cerkvenih občin sem sprva dobil podatke, da je nekaj ma- lega ohranjenega za ljubljansko in celjsko cerkveno občino, za mariborsko pa prav nič. No, izkazalo se je, da so podatki držali le za slednji, medtem ko je za ljubljansko cerkveno občino poleg kronike odlično ohranjen praktično celoten arhiv. Da sem uspešno prispel do začrtanega cilja, dolgujem is- kreno in veliko zahvalo vsem mojim sopotnikom, ki so me zad- njih nekaj let spremljali in vzpodbujali na moji raziskovalni poti. V prvi vrsti se zahvaljujem moji družini (ženi Mateji, otrokom Jaku, Ani in Luku) za razumevanje in podporo. Zahvaljujem se tudi mentorju red. prof. dr. Božu Repetu za vse nasvete in po- trpljenje. Zahvala velja tudi podpori dostojanstvenikov Srbske pravoslavne cerkve, ki mi je odprla marsikatera vrata. Na tem mestu bi izpostavil žal že pokojnega nj. visoko prevzvišenost zagrebško-ljubljanskega mitropolita Jovana ter celjskega paroha protojereja stavroforja Milana Dudukovića. Za vso strokovno pomoč in usmeritve zahvala velja tudi žal pokojnemu red. prof. dr. Janezu Cvirnu, dr. Radmili Radić iz Beograda in prof. dr. 11 Dragu Roksandiću iz Zagreba. Za prijaznost in tehnično pomoč pri raziskovanju pa predvsem vodstvom in zaposlenim v nasled- njih ustanovah, kjer sem prebil kar