O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom Politike prostora O izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom IPoP - Inštitut za politike prostora, Ljubljana, 2017 7 Predgovor 8 Uvod Kaj so politike prostora? 10 Kaj so politike prostora? Participativni procesi 14 Participativni procesi 16 Sodelovanje javnosti v urejanju prostora 20 Načrtovanje mesta »od spodaj« 25 Lokalne pobude: od nasprotnikov do spodbujevalcev novih vsebin 30 Sodelovanje pri urejanju javnih zelenih površin Urbana prenova 36 Urbana prenova 38 Med mitom in dejstvi 40 Začasne rešitve za trajne učinke 42 Štiri stvari, ki se jih lahko vsako evropsko mesto nauči od Oberhausna 44 Pešci in oglaševanje 46 Lokalne pobude in urbana prenova: primerjava Ljubljane, Seula in Barcelone Trajnostna mobilnost 52 Trajnostna mobilnost 54 Prometna kultura prijaznosti 56 Osrečevati ljudi ali avtomobile? 59 Kdo plača brezplačno parkiranje? 62 Želite zmanjšati promet v mestu? Uporabite orodja parkirne politike 65 Walking bus and bike train to promote sustainable mobility 68 Mesta pešcem! 71 Starejši pešci in hodljivo mesto Nove prostorske prakse 78 Urban gardening: every city has its own story 81 Social cohesion and community gardens: comparing Slovenia and South Korea 86 Od nas za nas 88 Skuhna – a migrants' cuisine in Ljubljana 89 Med Ljubljano in Seulom: skupnostne prakse kot razvojna priložnost v mestih? 96 O avtorjih Foto: Luka Vidic 4 Kaj so politike prostora? 5 Predgovor IPoP – Inštitut za politike prostora je nevladna, svetovalna in raziskovalna organizacija na področju trajnostnega urejanja prostora, ustanovljena leta 2006. V dobrih desetih letih delovanja smo se sodelavci IPoP največ ukvarjali s participativnimi procesi, urbano prenovo, trajnostno mobilnostjo in novimi prostorskimi praksami. Ob raziskovanju in ozaveščanju o prostorskem in urbanemu razvoju smo napisali množico različnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. V publikaciji Politike prostora: o izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom smo zbrali naše zapise, ki na zelo različne načine kritično osvetljujejo prostorski in urbani razvoj, izpostavljajo pomen premišljenih javnih politik in njihovih prostorskih učinkov za kakovost življenja v mestih ter obravnavajo lokalne inovativne prostorske prakse v kontekstu svetovnih urbanih trendov. Lokalne skupnosti in mesta se na rastoče izzive urbanega in prostorskega razvoja odzivajo hitreje kot državne uprave in so v zadnjem desetletju udejanjile številne dobre rešitve za sodobne okoljske, gospodarske in družbene izzive. Mesta, ki postajajo prostor vsakdanjega življenja vse večjega deleža svetovnega prebivalstva, tako utirajo pot novim pristopom k prostorskemu in družbenemu razvoju nasploh. Čas finančnih rezov v lokalnih skupnostih zahteva domiselno reševanje izzivov, zato se na evropski in mednarodni ravni vse bolj izpostavlja pomen sodelovanja, medsebojne izmenjave izkušenj in omogočanja prenosa dobrih praks z vplivom na vsakdanje življenje v mestih. Publikacija Politike prostora: o izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom je namenjena tudi temu – predstavitvi in primerjavi dobrih praks, ki bi lahko bile navdih in izhodišče za urbane politike v Sloveniji. Namenjena je zaposlenim na mestnih in občinskih upravah, regionalnih agencijah in drugih lokalnih službah, strokovnjakom in študentom na področju prostorskega in urbanega razvoja ter vsem, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo s politikami prostora. Je ena prvih strokovnih publikacij v našem prostoru, ki obravnava široko paleto prostorskih praks ter jih pojasnjuje z lokalnimi in globalnimi primeri. Značilnost delovanja IPoP je namreč tudi dejavno vključevanje v mednarodne raziskave, izmenjave izkušenj in znanj. Čeprav smo pri tem sodelovali s številnimi mesti v Evropi in po svetu, v raziskovalnem smislu izstopata Barcelona in Seul. Kljub številnim medsebojnim razlikam poglobljena primerjava namreč pokaže, da imajo južnokorejska, katalonska in slovenska mesta nekatere zgodovinske, družbeno-ekonomske in institucionalne značilnosti, ki na podoben način vplivajo na njihov urbani razvoj in prostorske prakse. V tem smislu je morda glavna podobnost med omenjenimi družbami razmeroma pozna demokratizacija odločanja na lokalni ravni. S publikacijo želimo osvetliti izzive lokalnih skupnosti pri nas in jih kritično umestiti v mednarodni kontekst. Članki, zbrani v publikaciji Politike prostora: o izzivih lokalnih skupnosti med Ljubljano in Seulom, zato ne le odsevajo prvo desetletje IPoP, ampak hkrati nakazujejo tudi smernice našega delovanja v naslednjem desetletju. Uredniški odbor 7 Uvod Aidan Cerar, Blaž Križnik, Petra Očkerl, Marko Peterlin Zbornik združuje štiri glavna vsebinska poglavja, ki smo jih skozi prvo desetletje dela IPoP opredelili kot izrazito pomembna za vsakdanje življenje lokalnih skupnosti in prihodnost urbanega razvoja. Gre za področja politik prostora: participativne procese, urbano prenovo, trajnostno mobilnost, in nove prostorske prakse Ta tematska področja smo na IPoP intenzivno raziskovali, hkrati pa smo se srečevali s praktičnimi primeri iz teh tematskih področij in skupaj z mnogimi partnerji razvijali nove rešitve za izzive na posameznih področjih. Posamezna vsebinska poglavja so sestavljena iz člankov, s katerimi bomo predstavili konkretne probleme lokalnih skupnosti in možne rešitve, ki so vzniknile bolj ali manj neodvisno od lokalne uprave na način od spodaj (ang. bottom-up ) ali pa so jih razvile lokalne uprave od zgoraj (ang. top-down ) ter pri tem bolj ali manj sodelovale s prebivalci. Zbornik je sestavljen iz izbranih člankov, ki smo jih raziskovalci IPoP napisali v zadnjem desetletju. Izbrani so bili tisti članki, ki so najaktualnejši v kontekstu vsebinskih poglavij, vendar pa so članki med seboj na ravni formata in pristopa precej različni. Nekateri so znanstveni, drugi poljudni, nekaj pa jih je podobnih blogom. Večinoma smo članke pustili v izvirnem formatu ter tako prikazali raznolikost pristopov inštituta k vprašanjem prostorskega in urbanega razvoja. Članki vključujejo znanstvenoraziskovalni pristop, razmišljanja, komentiranje in primerjavo ter poljudno komuniciranje vprašanj, povezanih s prostorskim in urbanim razvojem. Članke smo pustili v jeziku, v katerem so bili napisani, torej slovenščini ali angleščini. Angleški članki v glavnem obravnavajo teme, ki kažejo določene nadnacionalne značilnosti. Vsi članki so opremljeni z povzetkom v slovenskem jeziku. Večino člankov smo nekoliko spremenili, tako da odražajo ključne spremembe, ki so se na določenem področju zgodile v času po tem, ko je bil članek že napisan. Spreminjanje člankov je bil velik izziv, saj je od avtorjev zahteval, da področja, ki so jih obravnavali pred leti, ponovno premislijo in svoj pogled nanje aktualizirajo. S tem članki ne predstavljajo le raziskovalnega razvoja IPoP, ampak ga na strokoven in vsebinski način tudi reflektirajo. Vsebinski del uvede poglavje na temo politik prostora. Politike prostora obsegajo stališča in ravnanja različnih akterjev, od javnih uprav do zasebnih organizacij, skupnosti in posameznikov, z vplivom na prostorski razvoj. Presegajo okvir urejanja fizičnega prostora in se nanašajo tudi na upravljanje drugih virov lokalne skupnosti. Razumevanje vlog, interesov in ravnanj različnih akterjev pri prostorskem in urbanem razvoju je ključno za takšno javno upravljanje s prostorom, ki temelji na dolgoročnem javnem interesu in omogoča kakovostno vsakdanje življenje vsem prebivalcem in družbenim skupinam v mestih. Prvo vsebinsko poglavje zbornika ima naslov Participativni procesi. Participacija v urejanju prostora je že desetletja del urbanih politik tako v smislu raziskovanja kot tudi na ravni praktičnega oblikovanja politik. V času gospodarske in družbene krize se na različnih ravneh družbenega in političnega delovanja išče drugačno, družbeno pravičnejšo in okoljsko bolj vzdržno politiko. Omejitve načrtovanja in upravljanja mest v pogojih neoliberalnega kapitalizma so namreč postale jasne tudi za tiste, ki so še nedavno verjeli, da učinkovit razvoj mest brez svobodnega trga ni mogoč. Dejavnejše vključevanje civilne družbe v procese odločanja, konkretno participacija javnosti v urbanističnem in arhitekturnem načrtovanju, se v tem okviru vse pogosteje pojavlja kot ena izmed možnosti za preseganje omejitev javnih politik, katerih edini cilj je gospodarska rast. Prav zato se v zadnjih letih povečuje zanimanje dela strokovne in širše javnosti za teorijo in primere dobre prakse s področja vključevanja civilne družbe. V Sloveniji je participacija na različnih ravneh odločanja kot tudi v sami načrtovalski praksi namreč še vedno razmeroma slabo poznana. Zlasti na lokalni ravni se zahteve civilne družbe po njenem dejavnejšem vključevanju v procese odločanja v načrtovanju in upravljanju prostora pogosto vidi kot oviro, ki domnevno zavira in neupravičeno upočasnjuje načrtovalski proces. Pri uveljavljanju participativnih procesov v prakso ima Ljubljana še veliko možnosti, vendar pa so se v zadnjih letih tudi na tem področju že oblikovale nekatere napredne zamisli oziroma primeri. 8 Zbornik nadaljujemo s poglavjem o urbani prenovi. Urbana prenova je sklop načrtovalskih, gradbenih, gospodarskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov. Pojem se pogosto uporablja kot sinonim za sorodni pojem urbana regeneracija, pri čemer je pod pojmom urbana prenova pogosto razumljena predvsem fizična prenova, ki lahko vključuje