1 2 Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinsedemdesetletnici Biografski zbornik 3 Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinsedemdesetletnici Biografski zbornik Sprejeto na seji predsedstva dne 21. aprila 2009. Uredniški odbor Peter Štih, Kajetan Gantar, Alojz Kralj, Matija Gogala, Niko Grafenauer, Marjan Kordaš Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc Jezikovni pregled Marjeta Humar Zbiranje gradiva Veronika Simoniti Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Logotip Ranko Novak Fotografije Igor Lapajne (ZRC SAZU), Marko Zaplatil (ZRC SAZU), osebni arhiv oz. posredništvo članov SAZU Oblikovanje in prelom Matija Jemec Tisk Littera picta d.o.o. Naklada 500 izvodov Ljubljana, 2013 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.32(497.4):929 SLOVENSKA akademija znanosti in umetnosti Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob petinse- demdesetletnici : 1938-2013 : 75 : biografski zbornik / [glavni urednik Andrej Kranjc]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2013 ISBN 978-961-268-025-1 1. Kranjc, Andrej, 1943- 269149184 4 Vsebina Uvodna beseda 7 Biografije članov I. razred Zgodovinske in družbene vede Redni člani 13 Izredna člana 43 Dopisni člani 49 II. razred Filološke in literarne vede Redni člani 85 Dopisni člani 117 III. razred Matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Redni člani 145 Izredni član 187 Dopisni člani 191 IV. razred Naravoslovne vede Redni člani 233 Izredni člani 255 Dopisni člani 263 V. razred Umetnosti Redni člani 287 Izredni član 327 Dopisni člani 331 VI. razred Medicinske vede Redni člani 357 Izredna člana 381 Dopisni člani 387 Umrli člani 405 Imensko kazalo članov 431 5 6 Uvodna beseda Jože Trontelj predsednik SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena leta 1938, po večkratnih neuspešnih poskusih v prejšnjem in predprejšnjem stoletju. Treba pa je spomniti, da je naslednica mnogo starejše znanstvene družbe z imenom Academia operosorum, ki je bila ustanovljena že leta 1693. V istem stoletju so prvič odprle vrata najstarejše evropske akademije, od italijan- ske z imenom Accademia Nazionale dei Lincei leta 1603, preko francoske Académie Française leta 1635, nemške Academie curiosorum v Schweinfur- tu (današnje Leopoldine) leta 1652 in angleške Royal Society v Londonu leta 1660. Najdaljše nepretrgano delovanje se pripisuje zadnji omenjeni; najsta- rejša, italijanska pa je doživela dve daljši časovni vrzeli. Slovenske akademi- je znanosti in umetnosti ne moremo šteti za neposredno dedinjo Akademije operozov, druga od obeh vrzeli je bila predolga. Vendar Slovenci nikakor nismo zamudniki. Akademija se zaveda svojega edinstvenega položaja v slovenski družbi in si prizadeva dobro opravljati svoje poslanstvo. Po zakonu in ustaljeni tradiciji je to skrb za znanost in umetnost, za naravno in kulturno dediščino sloven- skega naroda in za slovenski jezik. Naloga Akademije je, da sodeluje pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja. Pogosto je zaprošena za mnenje o aktualnih vprašanjih na omenjenih po- dročjih. Njeni člani sodelujejo v raznih svetovalnih telesih vlade, posebno na področjih znanosti, tehnologije, umetnosti in izobraževanja, v zadnjem času tudi varstva okolja. Na Akademijo se vse pogosteje obračajo za mnenja, ko- mentarje ali intervjuje tudi sredstva javnega obveščanja ali o njenem delu poročajo na svojo pobudo. Akademija sodeluje pri upravljanju Slovenske matice in Slovenskega znan- stvenega inštituta na Dunaju. Njeni člani pa zasedajo pomembna mesta v visokem šolstvu, v znanstvenih ustanovah, v kulturi in zdravstvu. Slovenska akademija znanosti in umetnosti se je že pred desetletji odpovedala lastnim inštitutom, kakršne imajo nekatere akademije po svetu. Zato pa vsi njeni čla- ni ostajajo ustvarjalni vsak v svojem lastnem delovnem okolju. Menimo, da ima ta ureditev pomembne prednosti. Kljub temu pa ohranjamo organsko povezanost z vrsto nekdanjih akademijskih inštitutov na področju humani- stike in preučevanja kulturne in naravne dediščine slovenskega naroda, ki so združeni v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Akademija pa vendarle opravlja vrsto neformalnih projektov. O teh pričajo številni simpoziji, posveti, javne razprave in bogata izdajateljska dejav- 7 Uvodna beseda nost. Poleg tega v okviru SAZU deluje vrsta odborov, komisij in svetov, ki se posvečajo med drugim okolju, trajnostnemu razvoju, energetiki, kulturi in identiteti prostora Slovenije, slovenskemu jeziku in človekovim pravicam. Leta 2012 je Akademija soustanovila Inštitut za preučevanje etike in vrednot. Glavna naloga tega inštituta je podpora uvajanju etičnih vrednot v šolsko vzgojo in izobraževanje. Pomembnim etičnim vprašanjem moderne dobe SAZU posveča veliko pozornosti. Zakon je Akademiji priznal položaj najvišje znanstvene in umetnostne usta- nove na Slovenskem. Bolj kot ta določba pa je za ugled naše ustanove ključ- na odličnost ustvarjanja njenih članov na področjih znanosti in umetnosti, o kateri priča tudi ta Zbornik. Pomembne pa so tudi njihove osebnostne odlike. Danes najdemo vrhunsko kakovost v znanosti na številnih odličnih ustano- vah, vrhunsko umetnost pa pri številnih samostojnih ustvarjalcih. Vloga aka- demije se je temu ustrezno morala nekoliko spremeniti. Še najdragocenejše je ustvarjalno sodelovanje neodvisnih mislecev z bogatimi izkušnjami v zna- nosti in umetnosti. V takem svojstvu delujejo tudi akademije po svetu. SAZU se z njimi povezuje in je dejavna v medakademijskih združenjih. Naj- bolj to velja za Združenje evropskih akademij (All European Academies, ALLEA), ki zadnje čase sodeluje tudi pri ustvarjanju znanstvene in gospodar- ske politike Evropske komisije. V tem okviru se SAZU udeležuje dela v Stal- nem odboru za znanost in etiko (Standing Committee on Science and Ethics). SAZU je vključena tudi v jedrno skupino evropskih akademij za posodoblja- nje pouka naravoslovja. Drugo zelo dejavno in ustvarjalno združenje je Svetovalni odbor evropskih akademij za znanost (European Academies Science Advisory Council, EA- SAC). Ta izbira prioritetne teme velikega neposrednega pomena za evropsko prebivalstvo na področjih, kot so ekologija in trajnostni razvoj, javno zdrav- stvo in energetska politika. SAZU ohranja stike še z več drugimi mednarodnimi povezavami. Zaradi sve- tovne ekonomske krize so se preoblikovale ali prekinile bilateralne pogodbe o znanstvenih in kulturnih stikih z nekaterimi akademijami po svetu. Še na- prej imamo veliko stikov z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, v tem okviru pa tudi s Konferenco donavskih akademij (DAC), ki v multilateralnem sodelovanju na številnih področjih znanosti, kulture, gospodarstva in okolja združuje akademije širšega Podonavja. Naloge, ki si jih zastavlja Akademija, včasih presegajo zmogljivosti članstva. Omejitev števila članov onemogoča zastopanost vseh smeri znanosti in umet- nosti. Ko gre za zavzemanje stališč, se večkrat pokaže potreba po vrhunskem izvedenstvu na posameznih ožjih področjih, ki ga med člani ni na razpolago. Zato se je Akademija odločila uvesti institut svetovalcev, ki pomagajo reše- vati kadrovske zadrege pri naših projektih, predvsem pa s svojim znanjem 8 Uvodna beseda in izkušnjami večajo kakovost, aktualnost in verodostojnost akademijskih stališč. Vrhunski izvedenci pa v svojstvu svetovalcev SAZU laže uveljavljajo poglede, za katere se zavzemajo sami in njihova stroka. Živimo v prelomnih časih, ko je treba mobilizirati čim več intelektualne moči. Danes postaja večini ljudi po svetu jasno, da je človeštvo s svojim preveč sti- hijskim razvojem zabredlo v težave. Govorimo o planetarni okoljski krizi, o naglem izčrpavanju vitalnih naravnih virov, celo o krizi civilizacije. Možni so usodni scenariji, če človeštvo ne bo spremenilo svojega vedenja. Upravljanje sveta, ki ga vodita zgolj finančna logika in ideologija brezkončnega razvoja, ni združljivo niti s človeško srečo ne s preživetjem. Akademije morajo posredovati glas znanosti politikom in načrtovalcem ra- zvoja. Poklicane so, da po najboljših močeh prispevajo tudi k objektivni po- učenosti javnosti. 9 10 I. razred Zgodovinske in družbene vede 11 12 Redni člani Rajko Bratož Stane Gabrovec Valentin (Tine) Hribar Zdravko Mlinar Jože Mlinarič Marijan Pavčnik Jože Pirjevec Janko Pleterski Veljko Rus Slavko Splichal Alenka Šelih Biba Teržan Anton Vratuša Slavoj Žižek 13 14 I. razred / Zgodovinske in družbene vede / Redni člani Rajko Bratož Rojen 17. februarja 1952 v Braniku, dr. zgodovinskih znanosti, redni profe- sor za zgodovino starega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po osnovni šoli v Braniku in v Dutovljah ter gimnaziji v Novi Gorici je študiral zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1970–1975), kjer se je 1976 zaposlil kot asistent. 1979 je dosegel magisterij iz antične zgodovine, 1981 pa je zaključil študij latinskega jezika s književnostjo. Kot štipendist italijanske vlade se je pol leta (1982/83) izpopolnjeval v Trstu, kot štipendist Humboldtove ustanove eno leto na univerzah v Passauu in Re- gensburgu (1990–1991), kasneje pa po nekaj mesecev na univerzah na Dunaju (1992, štipendija Sklada K. Jirečka), v Würzburgu (2002, štipendija DAAD) in v Frankfurtu (2011, Humboldtova štipendija). 1986 je dosegel doktorat zgodo- vinskih znanosti, v istem letu je postal docent, nato izredni (1991) in redni pro- fesor za zgodovino starega veka na Univerzi v Ljubljani (1996). Kot gostujoči profesor je predaval po en semester na univerzah v Salzburgu (1995) in Celov- cu (1996). Od 1988 do 1990