r<. ••*?} <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 7.(XLII.) LETNIK 1971 PRVI ZVEZEK 1971 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR Izvle=ke prispevkov v" tem =asopisu objavljata Historical Abstracts in America: History and Life Abstracts of articles in this journal are included in Historical Abstracts and America: History and Life Na sprednji strani platnic Je slika akademskega slikarja profesorja Ivana Kosa: Franc Jerovsek (Jan Sedlvy. Profesorji klasi=ne gimnazije v Mariboru II, str. 1•1 Naslov uredništva <ZN: Pedagoška akademija Maribor, Mladinska 9 Redakcija tega zvezka je bila kon=ana januarja 1071 Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Stanko P;¡h] = IZ PRADAVNINE LJUTOMERSKEGA KRAJA V današnjem slovenskem prostoru predstavija Mursko polio s sosednjimi coricami obroben s\e!. ki mu daje Mura mod sedanjimi avstrijskimi m hrvat- skimi pokrajinami o=iten prehodni zna=aj. Sedanj;] etni=na poselitev teh obmo- =ij je skupno z razvojem državnih meja to prehodnost skoro docela zabrisala, moramo (in jo imeli pred oemi, kadar obravnavarno obdobja protislovenske naselitve v zadnjih dveh tisn=leljih preil našim Štetjem Takratna ve=inoma pu(4(iK(len;i in neposeljena j>okrajina je prvo prebivalee, ki so prišli v te kraje, piivabda i/. ,]11•(>\/.Imdno smeri nI) toku Mure. V tem smislu je pokrajina oli Muri i na izmed poti prodiranja ljudstev v predalpski in alpski svet, prav lako kol. nekoliko južneje pokrajina ob Dravi. V nasprotju s Podravcem, ki je usmer- jalo prazgodovinsko prebivalee v notranjost današnjega slovenskega sveta. pa je pot ob Muri vodila v osr=je današnje avstrijske Slajerske. Ta naselitvena pot je izgubila svoj prvotni pomen prvië šele v antiki, ko se je rimska kolonizacija teh krajev Širila iz jugozahodne smeri iz. Ptuja - anti=nega Pootovia. drugi= pa po propadu anti=nega sveta, ko so pri=ela tod mimo vdirati nomadska plemena m za njimi iz severovzhoda tudi Slovani.1 Cepiav je videti pomen obmurske naselitveno poti .skromnejši od listoma ob Dravi, se moramo vendarle ("uditi, da je na Murskem polju in v njegovi neposiedni soseš=ini tako malo arheoloških najdb. Najdiš= ali predmetov iz, paleolitika sploh ni Iz. neolitske in eneoiit.ske dobe jo tod poznanih le 1(3 naj- diš= kamnitega orodja v Pni=o=oveih, Bu=kovcih, liun=anih, Gibini, Grosovš=aku. Kamenš=aku. Krnpju. bjutomeru. Dukavcih, Noršinoih. Preeetincih, Razknžju. Seliš=ih, Slamnjaku. Safnrskem in Veržeju ter eno samo še neproiskano seliš=e na «Gradiš=u« pri fiafarskem Vendar nam tudi ta najdiš=a ne dajejo pravilne podobe o naselitvi 1eh krajev, in sieer iz ve= razlogov. Prvi=, kamnito orodje samo po sebi ni zanesljiv vir za mlajšo kameno dobo, ker je bilo v rabi še dolgo pozneje Drugi=, iz. naštetih krajev ne vemo za podrobnejše podatke o takih najdbah. De za dobro desetino kamnitih predmetov iz devetih najdiš= se ve natan=neje, kje so bili najdeni, medtem ko povsem natan=no ni mogo=o ugo- ' l*i vi pomembne is1!. 1 |!iti>rn<4rski'mii okol.iu posvrOenl. a dn H ad j^nne ni v i rim • ra/^ir.ieni prekini ria.b'aie.iMli f.isoy ir illirici • • •) V \Ci<"\ 1 •••••••. Z|.;ih(liivina Ut:i m sn.vn, M ,i • limi- noli, 1- 1 ' lili nopnlnifvr in pnpravkl ni elevili l/vajan.l t • • I D navedem i N'h opimi lin h I pri m I Nili pi lpimibr pisca v A rhcoliHŠkrm vcslniku • V 17. l.|UU|:in;i 19IÌ&. 111? -lllftl. Skrnnme.Jš) L I>TCI:1I-í1I • i h' iiinvKih naiilb iej:a nbiniii'-ja su I/sii ^e v 1'K'lll.KH. TexI s\i t atchacolomsehen Kai le vnii SlrH4iii;irk. <.-].!/ 0H7JI). k.n ki ni L'olla; Kill I L'v ru leksik mi dravske hanuvine — KT ••, i i ubi ja na m:i7, ;wi> :wi {v u vodu ni po kra.ilh — nezanesljivo m nriof-no1!. !•' lA'PSA, Vuru.cH lu In- rii^i-hrnei .im Moj'lt'ldr. 1 .nI 1enbeo;s l.anrÎKel>:ct m ¡¡laper Vi.r/.cjl. Maibiircci- Zedong iti, si. ::ui> ^ui / dm- a. —n >i. \'•\ ^••. (• ii>i«v;rii> jut Knv.'i7ien'! 1er v nnvejSem •••• s; 1' \Tlir"' ArlifiHii-ki spomeniki v I "••• E in, v ••• niku spomeniško TViniui je. Murska Sobóla üHiii. ï'i ••. s kiirdi; S J'MIIC Antiéne ¡¡omili- v slovenskih <;(••-••, Casoins i.w /eíidovino m narodopisje — (--/.y. Nv i, Mariboi i!inr¡. i» -t>:i in S. 7\iJiif:. K prcdbloveiiski naselitvi slo- ieiiskih none in I'limiuin, v /.liiiiiiiku S v el med Mm» in Iiravo, Mandar I9h8, 1!¡8 -••. toviti nobenega.5 Pri drugih najdbah je znano le lime kraja, ki lahko govori tudi za okolico.3 Zraven tega nekaj predmetov niso našli na prvotnem mestu, temve= že v drugotni legi. To velja najprej za kos kamnite sekire, odkrit v zidu neke hiše v Ljutomeru, a tudi v murskem produ pri Bun=anih pobran kamnit £ /MU¡mnfé ~#|•• ,«• ••* A MjIM '-mu* •• hJ »un /in.. ^• I* 0*VDi1j*r« .•1-•1«> • oiHo'l. f.wiAA il»rl _^_ Si. i. Karta arheoloških najdiš= v ljutomerskem okolišu. • Bu=o=ovcl: Na posestvu Mlrovlh v Bu6o6ovclh ll najdena preluknjana kamnita sekira Je Izgubljena (Varstvo spomenikov », za 1962—1964, LJubljana 1965, 132>. — Bu=kovcl: Pri kopanju ne- kega vodnjaka »na radoslavskem bregu« leta 1956 najdeno ploš=ato sekirico (si. 4; 16) hrani maribor- ski muzej, Inv. št. A 1766 (Varstvo a, 10C5, 132, T. 2: 2). — Giblna: Preluknjano kladlvasto se- kiro In podolgovato ovalno sekirico, najdeni »na giblnskem polju« (si. 4: 9, 17) hrani osnovna šola v Razkrlžju (Varstvo 13—14, za 1966—1969, 1970, lil, T. 1>. — Kamcnš=ak: Kamnita sekira iz nekdanjega Mikloši=evega vinograda je bila neko= v zasebni lasti (Mitthellungen des histo- rischen Vereines für Steiermark — MhVSt 26, 1878, XVII). — Krapjc: Kamnito dleto, najdeno leta 1911 na Karbovl njivi »Dole« zahodno ob costi proti Ljutomeru (po Izjavi doma=ih — po Glavnem zapisniku muzeja Zgodovinskega društva v Mariboru, št. 326, pa Je bilo »najdeno na jugovzhodni strani tik ob vasi, 30 korakov od tega se Je našel lonec«} je sedaj Izgubljeno (S. FA1I1C, Svet med Muro In Dravo, 171), — Lukavci: V gramoznici za lukavsklm gradom pri doma=iji Lovren=i=cvlh najdena preluknjana kamnita sekira je sedaj izgubljena (Varstvo 7, za 1958—1959, i960, 314), drugo podobno sekiro Iz gramoznice severno od tod ob cesti proti Križcv- cem, blizu skuhalo ve doma=ijo (si. 4: 8) pa hrani 1. osnovna šola v Ljutomeru (Varstvo 7, i960, 314, T. 3:6), — Razkrlžjc: Pri kopanju Ilovice pri Stojkovlh v Razkriškl grabi po vojni najdena preluknjana kamnita sekira (si. 4: 3) Je sedaj v osnovni šoli v Razkrlžju (Varstvo 13—14, 1•70, 111, T. i: 5). — Scllš=l: Pri doma=iji Rosovlh v Sellš=lh 14 blizu potoka Llpnlcc pred prvo svetovno vojno najdena preluknjana kladlvasta sekira Je sedaj Izgubljena, prav tako spodnja polovica kamnite kopa=e, ki so Jo leta 1895 našli pri Paldaufovlh v Sellš=lh l za skednjem v gozdu pare. 403 k. o. Scliš=l. Pa= pa hrani J. Cuš v Zenlku preluknjano kladlvasto sekiro (si. 4: 5), ki so Jo našli v zadnjih letih 2mav=evl Iz Selišc 26 na svoji njivi pare. 478/5, k. o. SellšSl, vzhodno od vasi ter podobno sekiro (si. 4: 4), ki so Jo leta 1961 našli Horvatovl Iz Bolehne=le 13 pri podiranju drevja v gozdu pare. 82, k. o. Bolehne=lci, ob Llpnlcl Južno od Seliš« (Varstvo 9, 1965, 133—134, T. 2: 10, H). — Safarsko: Pri rigolanju na vrtu pred doma=ijo Belovi=evlh v Satarskcm 51 pred zadnjo vojno najdena preluknjana sekira je sedaj Izgubljena (Varstvo 9, • Bu=kovcl; Kamnita sekira (si. 4: 15), najdena ob koneu 19. stol., Je shranjena v Joancju v Gradcu Inv. št. 15.046. — Gresovš=ak: V »Admontskem gozdu« najdeno »gromsko strelo« (Blltzstcin), ki naj bi Jo bil Imei neki vlnl=ar, Je omenil F. FËRK, Ferlcn-Tagcbuch — FTB predmet ter za obe kamniti sekiri iz gramoznic v Lukavcih.4 Prav te poslednjo najdbe so zanimive tudi za zgodovino današnjih tal Murskega polja. <e je nam- re= o=itno, da je kamnit predmet iz Bun=an prinesla s prodom vred Mura iz neznanega prvotnega nahajališ=a šele v novejšem =asu, pa sta obe sekiri iz lukavških gramoznic dokaz, da so tamkajšnje prodne plasti nastale šole po obdobju mlajše kamene dobe. Preseljevanje Mure in s tem zvezano odplavljanje ter naplavljanje ravnice se je dogajalo še v novejšem =asu, vidimo pa tudi, da je neko= segalo še zahodneje od =rte NorŠinci—Križevci, torej do Lukavec, kjer prodne plasti meje na starejše ilovnate sloje.3 Spreminjanje toka Mure je bržkone tudi vzrok, da na Murskem polju ni znanih ve= prazgodovinskih najdb, saj je njegova talna površina deloma mlaj- šega izvora. Med Muro in Murico ni pravzaprav nobenega zanesljivega in po- drobneje poznanega prazgodovinskega najdiš=a, =eprav so verjetno med Ver- žejem in Cvenom zares bila.* Ta predel kaže Še najve= znamenj, da ga ni bist- veno prizadelo spreminjanje toka Mure v zadnjih pet tiso= letih. Nasprotno pa so se spremembam toka Mure med Ljutomerom in Cezanjevci pridružili še poplavni u=inki Scavnice in pozneje Globetke. <eprav tega ni mogo=e zanes- ljivo trditi, se zdi po legi nekaterih arheoloških najdiš= verjetno, da je v pra- zgodovinskem obdobju in morda še v antiki tekla Mura po zahodnem obrobju Murskega polja mimo Križevec in Ljutomera. Zato bi na tem prostoru smeli najprej iskati tisto obmursko seliš=no pot, ki je pradavna ljudstva vodila iz Panonije proti Alpam.7 Prav gotovo je ta pot potekala po varnih tleh višjega in suhega južnega brega Mure vsaj od Murskega Središ=a dalje in zato ni slu=aj, da leži prva do- slej tod odkrita neolitsko-eneolitska naselbina na »Gradiš=u« pri Safarskem prav ob njej.