Republika Slovenija Ministrstvo za znanost in tehnologijo Porocˇilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proracˇuna RS v letu 1998 Ljubljana, november 1999 Ministrstvo za znanost in tehnologijo Porocˇilo o financiranju raziskovalne dejavnosti iz proracˇuna RS v letu 1998 Izdaja in ureja: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Trg Osvobodilne fronte 13, Ljubljana telefon: 061 178-4600 telefaks: 061 178-4719 Uredila in oblikovala: Polona Novak Jezikovni pregled: Lidija Jurman Tisk: Biro M, d.o.o., Ljubljana Naklada 600 izvodov ISSN 1408 - 5704 Kazalo Poglavitne dejavnosti Ministrstva za znanost in tehnologijo v preteklem letu in danes .................... 5 Zoisove nagrade in priznanja ............................ 9 Priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti in priznanje za raziskovalne dosežke, s katerimi se utrjuje in razvija identiteta Slovencev in Slovenije .................. 23 Temeljni raziskovalni projekti ........................... 33 Uporabni raziskovalni projekti ...........................169 Projekti programa Narava in civilizacijsko-kulturna podoba slovenskega prostora in cˇloveka skozi cˇas.............263 Ciljni raziskovalni programi ............................275 Spodbujanje tehnološkega in drugega razvoja ................311 Projekti tehnološkega razvoja .........................313 Projekti programa EUREKA ..........................352 Subvencije placˇ novo zaposlenih doktorjev znanosti .........356 Subvencije izumiteljem .............................363 Tehnološki centri .................................366 Tehnološki parki ..................................373 Rekapitulacija ....................................374 Usposabljanje in razvoj kadrov ..........................375 Mladi raziskovalci .................................377 Podiplomski študijski programi ........................387 Štipendije in druge oblike pomocˇi......................391 Gibanje Znanost mladini ............................393 Rekapitulacija ....................................396 Raziskovalna oprema .................................397 3 Znanstveno informiranje in komuniciranje ...................419 Financiranje dejavnosti ARNES .......................421 Druga komunikacijska in informacijska oprema ............422 IZUM/COBISS ...................................423 Specializirani informacijski centri in projekti ..............424 Nabava tuje znanstvene literature in baz podatkov ...........425 Domacˇe periodicˇne publikacije ........................430 Znanstvene monografije .............................442 Mladinski tisk ....................................459 Znanstveni in strokovni sestanki .......................460 Rekapitulacija ....................................485 Mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje ............487 Dvostransko sodelovanje ............................489 Vecˇstransko sodelovanje ............................534 Delovanje slovenskih znanstvenih združenj v svetu ..........560 Mednarodna promocija slovenske znanosti ................563 Vabljena predavanja v tujini ..........................564 Rekapitulacija ....................................566 Ustanoviteljske obveznosti .............................567 Instrumentalni centri in zbirke ...........................571 Gradbene investicije ..................................577 Ekspertni sistem MZT ................................583 Svet za znanost in tehnologijo RS ......................585 Ekspertni sistem ..................................586 Evalvacije in ekspertize .............................603 Rekapitulacija ....................................607 Promocija znanosti in tehnologije iz sredstev MZT ............609 Pregled izplacˇilMZT.................................619 Rekapitulacija porabe sredstev MZT v letu 1998 ..............661 4 Poglavitne dejavnosti Ministrstva za znanost in tehnologijo v preteklem letu in danes Že takoj na zacˇetku moram poudariti, da sta bili leti 1998 in 1999 za naše ministrstvo zelo uspešni. Kljub skromno odmerjenemu denarju — v pri- merjavi z izobraževanjem, ki nekako lovi nivo sredstev, ki jih države OECD namenjajo v ta namen, daje naša država za raziskave in razvoj le polovico denarja, kot ga dajejo države OECD — nam je uspelo skoraj v celoti izpolniti program, ki smo si ga zastavili ob prevzemu ministrstva spomladi 1997. Pri tem naj tudi omenim, da je vlada v letu 1998 uvedla — zaradi likvidnostnih težav državnega proracˇuna — „obvezne 3-odstotne proracˇunske prihranke”, ki so nam znižali sredstva sprejetega proracˇuna 1998 (za približno 672 mio. SIT). Sprejete obveznosti po pogodbah smo morali prenesti v proracˇun za leto 1999. Z velikimi napori in s polno podporo Sveta za znanost in tehnologijo ter ekspertnih skupin je bilo izpeljano ovrednotenje raziskovalnih programov v javnih raziskovalnih organizacijah kot osnova za uvedbo programskega financiranja, ki bo omogocˇilo stabilno financiranje najkakovostnejšega jedra raziskovalne sfere ter dalo prednost odlicˇnim raziskovalcem. Razlogi za preoblikovanje dosedanjega projektnega financiranja raziskovanja v programsko-projektni nacˇin temeljijo na potrebi po vecˇji racionalizaciji in preglednosti raziskovalne dejavnosti. Uvedba programsko-projektnega financiranja omogocˇa cˇasovno daljše (petletno) financiranje, jasnejšo opredelitev vsebine in vecˇji obseg raziskovanega in razvojnega dela. Pomembno je, da se raziskovalni programi izvajajo kot javna služba in da predstavljajo zaokroženo podrocˇje raziskovanega dela, za katerega lahko pricˇakujemo, da bo v svetu aktualno vsaj še v naslednjem desetletju, in je hkrati toliko pomembno za razvoj Slovenije, da obstaja državni interes, da se na tem podrocˇju dolgorocˇno raziskuje. S tem bomo dosegli nujno potrebno stabilno financiranje ob jasno zacˇrtanih opredelitvah države, na katerih podrocˇjih splošnega in državnega interesa naj se razvija znanost v Sloveniji. Naj se tudi na tem mestu zahvalim vsem, ki so sodelovali pri tem zahtev- nem projektu. 5 Nadaljevali smo s projektom Mladi raziskovalci, žal ne v takem obsegu, kot bi morali glede na primanjkljaj visokoizobraženih kadrov v naši državi. Prav tako nadaljujemo s sofinanciranjem podiplomskih študijskih programov, seveda spet v manjšem obsegu, kot bi bilo optimalno, saj nam proracˇun pacˇ tega ne dopušcˇa. Precejšen del sredstev smo vložili v posodabljanje raziskovalne infrastruk- ture in njeno delovanje, saj nam le sodobna infrastruktura omogocˇa konkurencˇnost in s tem prepoznavnost v globalni znanstveni skupnosti. ob tem velja omeniti sofinanciranje nakupa raziskovalne opreme, subvencioni- ranje delovanja instrumentalnih centrov in zbirk ter zlasti financiranje delovanja IZUM-a ter ARNES-a, ki predstavljata osnovo naše informacij- ske in komunikacijske infrastrukture. Slednji ne povezuje raziskovalne sfere samo v Sloveniji, temvecˇ pomeni tudi naše okno v svet, zato mora biti njegovo nemoteno in brezhibno delovanje v interesu nas vseh in ne samo našega ministrstva. Glede na mnoge ocˇitke, da smo prevecˇ usmerjeni v znanost in manj v njeno aplikacijo, moram opozoriti, da je v letu 1998 znatno poraslo število projektov uporabnih raziskav, zlasti na podrocˇju tehniških ved. To odseva, da se naša znanstvena sfera zaveda svojih dolžnosti do slovenske družbe, tako z vidika njenega ekonomskega napredka kot splošnega družbenega razvoja. S spodbujanjem uporabnih raziskav nameravamo nadaljevati tudi v prihodnje, zlasti s t.i. tematskimi razpisi na podrocˇjih, ki so za Slovenijo še posebej pomembna. Na tehnološkem podrocˇju smo — kljub skromnim sredstvom — zastavili resne korake v smeri oživljanja raziskovalno-razvojne mreže v gospodar- stvu. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Slovensko razvojno družbo smo zacˇeli ustanavljati in podpirati raziskovalne enote, bodisi v okviru podjetij ali pa v regionalnih razvojnih centrih, predvsem za potrebe posameznih gospodarskih panog. Srednje velikim in majhnim podjetjem, ki so sposobna stalno dvigovati dodano vrednost izdelkov in storitev, primanjkuje ucˇinkovita razvojno-raziskovalna podpora pri njihovih prizadevanjih, da sledijo sodobnim razmeram v svetovnem gospodarstvu oziroma da uveljavljajo svoje inovativne zamisli. Temeljna naloga teh centrov je torej povezava gospodarstva in raziskovalcev v organsko enoto. 6 V skladu s politiko našega ministrstva — da se povecˇa pretok raziskoval- cev v gospodarstvo — se bodo v razvojnih centrih zaposlovali visoko-izo- braženi strokovnjaki, v veliki meri tisti iz projekta mladih raziskovalcev. Pripravili smo tudi zakon o podpori gospodarskim družbam pri razvoju novih tehnologij in vzpostavljanju in delovanju njihovih razvojnih enot v obdobju od leta 2000 do 2003, ki ga je vlada sprejela in ga bo v teh dneh obravnaval Državni zbor. Upam, da bo z nekaterimi dopolnitvami dobra financˇna podlaga za pospešen tehnološki razvoj. Predvsem po zaslugi našega ministrstva je Slovenija postala polnopravni cˇlan 5. okvirnega programa Evropske unije. Države kandidatke prvega kroga obicˇajno placˇajo cˇlanarino iz skupnih državnih virov, pri nas pa je bilo to naloženo na plecˇa našemu že tako obubožanemu ministrstvu. Osebno sem s precejšnjim trudom prepricˇal cˇlane Vlade, da smo si cˇlana- rino za leto 1999 razdelili, cˇeprav so nekateri kolegi ministri do zadnjega držali figo v žepu in je moralo naše ministrstvo odmeriti dodaten znesek za tecˇajne razlike. Prav tako nam je uspelo skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport „rešiti” Knafljev dom, seveda ponovno z levjim deležem našega ministrstva. Z mocˇno denarno podporo smo organizirali Slovensko nevladno predstavništvo v