ZGORNJA LIPNICA 1498 Prva omemba Zgornje Lipnice pri Kamni Gorici v pisnih virih; Leibnitz [. Leibnitz . in der Leibnitz . Leibnitz . .] 1498 (Urb. Radovljica, f. 100, 110, 112) Vir: SHT – Kranjska (zrc sazu, 2016) 1754 Vir: Gorenjske družine (prvi popis prebivalstva) 1827 Zgornja Lipnica na karti franc. katastra, 1827 Vir: Franciscejski kataster (http://giskd6s.situla.org/giskd/) ZGORNJA LIPNICA Stara / nova hš: FK (1827): GL (1873): Vulgo ime: št. 1 št. 9 Wochinz Bohinc Pri Kajţneku št. 2 št. 10 Wochinz Bohinc Pri Bohincu št. 3 št. 11 Tschabaus Čebaus Pri Ţamarju št. 4 št. 12 Kolnitzer Kolničar Pri Puţmanu št. 5 št. 13 Pessiak Pesjak Pri Psjaku št. 6 št. 14 Blaschitsch Deţman Pri Mevcu št. 7 št. 15 Kossel Kosel Pri Vrbancu št. 8 št. 16 Aschman Aţman Pri Bošticu št. 9 št. 17 Erman Erman Pri Golidu št. 10 št. 18 Preschern Prešern Pri Jurku št. 11 ??? ??? Erman ??? št. 12 št. 24 Thomaschovitz Schmid Pri Tavčarju št. 13 št. 23 Wochinz Bohinc Pri Mošku št. 14 št. 21 Wochinz Šolar Pri Matijovcu št. 15 št. 1 Tschebaus Čebavs Pri Krtu št. 16 št. 2 Anderl Anderl Pri Jakobču št. 17 št. 3 Suppan Erman Pri Ponavcu št. 18 št. 22 Gollmayer Golmajer Pri Koničarju št. 19 št. 8 Kossel Kosel Pri Jurjovcu št. 20 št. 7 Thoman Vidic Pri Tomanu št. 21 št. 6 Suppanz Zupanc Pri Mihovcu št. 22 št. 5 Gollmayer Čuden Podgradovcu št. 23 // Doller Doler Pri Tonejcu št. 24 št. 4 Pessiak Rogač Pri Boltarju // št. 1/a // // Pri Meţnarcu // št. 19 // // Pri Blaţu // št. 20 // // Pri Koritneku // št. 27 // // Pri Pstotneku Vir: hisnaimena.si - Zgornja Lipnica (RAGOR) Op.: * Status Animarum za Kamno Gorico je izgubljen! //Zato so tu podatki »Von der. k. k. Grundlasten Ablösungs und Regulirungs Landes Commission für Krain« iz leta 1873! (original hrani DAR): Praprababica Šarnekove Ane je imela na Spodnji Lipnici trgovino. Nekega dne pride k njej kupec, ki ga je zanimalo, kaj v tej trgovinici ponujajo oz. prodajajo. Pa je gospa pojasnila, da samo šaro. Od takrat se je hiše prijelo ime Pri Šarneku. Vir: Kako se pa pri vas reče? Zgornja Lipnica (RAGOR) 1869 Popis prebivalstva 1869: Spodnja Lipnica 34 hiš 215 prebivalcev (105 moških in 110 ţensk) Zgornja Lipnica 27 hiš 153 prebivalcev (78 moških in 75 ţensk) Spodnja in Zgornja Lipnica sta bili del krajevne občine Lancovo. Vir: Kroparski zbornik 1873 Karta Zgornje Lipnice, 1873 Vir: DAR (risal: civ. geometer Donat Zupančič) Hiše v posameznih krajih, 1873 Vir: DAR Op.: Hiše na tem delu karte – 15 hiš v Zg. Lipnici! KOLNICA Stara / nova hš: FK (1827): GL (1873): Št. 1 // ??? Wagner L. Št. 2 // ??? Pogačnik Janez Št. 3 // ??? Lukanc Janez Št. 4 // ??? Deţman janez Št. 5 // ??? Kolničar Anton Št. 6 // ??? Supan Anton Vir: K. k. Grundlasten (DAR) Op.: Hišne številke so napisane po sklepanju (po vzorcu Zg. Lipnice)! 1895 Utonil je dne 30. Junija do poludne v Savi mej Radovljico in Globokim mej kopanjem 22- letni Franc Golmajer iz Zgornje Lipnice. Izvlekli so ga še le polupodne iz vode. Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 12. 7. 1895 1899 Pusti Grad med Kamno Gorico in Radovljico, sedaj razvalina. Bil je v 13. stoletju last rodovine Hounberške (prav Orbenburške p. p.), pozneje so ga imeli Kacijanarji in za njimi Lambergarji; v 16. stoletju je pa pogorel. Bil je takrat ţe lastnina Turnov. V vaseh Zgornja in Spodnja Lipnica so stanovali svoje dni z meči in sulicami oboroţeni podloţniki pustograških gospodov, ki so še do druge polovice 18. stoletja straţili grad, akoravno je ţe bil razvalina. Pri Lipnici je čestitljiva jama. Vir: Kranjska dežela (spisal Josip Ciperle, 1899) 1902 Na Lancovem pri Radovljici je občinski zastop sestavljen takole: Valentin Deţman z Lancovega, ţupan; Franc Zupanc in Janez Deţman iz Lancovega, J. Rogač iz Zgornje Lipnice, Mihael Rozman, Matevţ Koţelj in Janez Lukan iz Spodnje Lipnice, občinski svetovalci. Vir: Gorenjec, 21. 6. 1902 1912 Kolnica, Pusti grad, Zg. in Sp. Lipnica, 1912 Vir: DAR in Rok Gašperšič (Vojaška specialka, Dunaj) 1928 Včeraj popoldne, na praznik, so v Radovljici popivali v Kunsteljevi gostilni kmečki fantje iz okoliških vasi. Ko so ga imeli ţe vsi pošteno pod kapo, so se po stari fantovski navadi sprli. Sledil je neizogiben pretep, med katerim je posestnikov sin Janez Lukan, doma iz Zgornje Lipnice, z več krepkimi udarci poškodoval 30 let starega posestnikovega sina Franca Vidica iz Spodnje Lipnice štev. 20 po obrazu in na levi nogi. Vidic, ki ima večjo rano na bradi je moral iskati pomoč v ljubljanski splošni bolnici. Vir: Slovenski narod, 16. 8. 1928 Lipnica pri Radovljici. Poročajo nam, da članek »Razne nesreče, pretepi in nezgode«, ki smo ga objavili te dni, ni točen glede radovljiškega pretepa. V Kunstljevi gostilni sploh ni bilo nobenih prepirov. Lipniški fantje so bili le popoldne v omenjeni gostilni. Janez Lukan je odšel ţe popoldne iz Radovljice in ni v nobeni zvezi z ranitvijo Franca Vidica. Omenjeni, ki je znan sitneţ, kadar je pijan, je kolovratil po vseh radovljiških gostilnah, zabavljal in izzival kogar je le mogel, dokler ni, neznano kje, prejel precej občutnega plačila. Vir: Slovenski narod, 24. 8. 1928 Zgornja Lipnica, 120-25-13-12-1. Sr so du ţand zdr fin ţel Radovljica 4.5 km, o 1.5 km, p š ţup Kamna gorica 1.5 km. Nm povpr. 520 m. Zavzema vzhodno višjo ravan nad Sp. Lipnico in ban. cesto med potokom Lipnico in Savo. Gornji del ima podobno oblikovan svet kot Mošnja, v spodnjem so plodna tla strnjena, po slemenih močan in mešan gozd. Kmetje in lesni delavci, par obrtnikov. Nad pokraiino gospoduje razgledna morenska kopa (586 m) z ruševinami Pustega gradu ("Wallenburga), ki se dvigajo nad strmim bregom Save. Grad je bil zgrajen ţe v 12. stoletju. Bil je središče lipniške gospoščine Ortenburţanov, ki so imeli tu za ministeriale Lipniške gospode (prvič omenjeni 1228). Po 1418 so gospoščino dobili Celjski grofje, po 1456 pa Habsburţani. Ti so jo dajali skupno z Radovljico, sodstvom in mestno mitnico v najem. L. 1439. je Jan Vitovec v borbi s Habsburţani grad razrušil. Po obnovi je grad v 16. stol. pogorel in ostal v razvalinah. Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937 1941 Zgor. Lipnica pri Kamni gorici. Ţalostno so peli zvonovi oni četrtek zjutraj in naznanili ţalostno novico, da je boţja dekla odtrgala nit ţivljenja Angeli Kašelj v 25. letu starosti. Pred tednom je bila še zdrava in vesela. Prišla pa je zavratna pljučnica in Angeli zaprla ţivljenjsko pot. Angela je bila mirno in pošteno dekle. Tolaţimo se s tem, kar Bog naredi, vse prav stori! Počivaj v miru! Vir: Domoljub, 29. 1. 1941 1954 Rojstva. … Ivanka Aţman iz Zg. Lipnice je rodila dečka … Vir: Glas Gorenjske, 3. 4. 1954 Pozicija zgornje Lipnice, 1954 Vir: Selanov reliefni zemljevid Pozicija Zgornje Lipnice, 1954 Vir: Selanov reliefni zemljevid 1957 Voda le do Lipnice. V Kamni gorici je najbolj ţgoč problem vodovod. Vodo so letos speljali le do Lipnice, v letu 1958 pa upajo, da bodo s prostovoljnim delom in pomočjo podjetij napeljali vodo tudi v Kamno gorico, na Dobravo, Lancovo in Zgornjo Lipnico. Na posvetovanju so se menili tudi o vzpostavitvi avtobusne zveze na progi Radovljica- Kamna gorica-Podnart-Kranj / C. R. Vir: Glas Gorenjske, 20. 11. 1957 1962 Smrtna nesreča motorista. V nedeljo, 5. avgusta, zvečer je prišlo do hude prometne nesreče na Grajski cesti nad Pristavo na Bledu. – Ko se je motorist Anton Pogačnik, ključavničar iz Radovljice, peljal s sopotnico Polono Aţman iz Zg. Lipnice z blejskega gradu, mu je v ostrem ovinku odpovedala zavora na zadnjem kolesu. Zaneslo ga je preko nasipa, nato pa je strmoglavil 8 metrov globoko. Motorista in sopotnico so nezavestna odpeljali v jeseniško bolnišnico. Pogačnik je hudim poškodbam podlegel. Vir: Glas Gorenjske, 8. 8. 1962 1969 Kmetijstvo je bila glavna gospodarska dejavnost obeh Lipnic in Ravnice. Lipničani so se v tistih časih, ki jih opisujem, precej preţivljali tudi s prevozom lesa z Jelovice in s kuhanjem oglja, katerega so prodajali v Kamno gorico. Zgornjo Lipnico je zaključeval grad na hribu, kjer se še danes reče Pusti grad. Lastnica tega gradu je bila Katarina Vallenburg, ki je bila nekdaj tudi lastnica plavţa in fuţin v Kolnici, imela pa je zvezo z Lahi. Leta 1354 je bil lastnik gradu Hans von Hounsberg, za njim so bili potem še grofi Katzenstein, za njim Lambergi, zadnji gospodar tega gradu pa je bil grof Thurn. V 16. stoletju je Pusti grad pogorel in potlej ga niso več obnavljali. Danes je tam le še nekaj zelo zaraščenih razvalin. Od tam je zelo lep razgled na Radovljico in na vse vasi pod gorami, na Karavanke in na Julijske Alpe. Pristava pa, kjer so prebivali sluţabniki v gradu, je stala na Spodnji Lipnici. Zraven pristave so imeli velik hlev in mnogo ţivine, saj so bili lastniki gradu tudi lastniki vsega zemljišča v okolici. Kar niso mogli obdelati usluţbenci gradu sami, so morali v obliki tlake obdelati ostali prebivalci. /Joţa Varl st. Vir: Glas Gorenjske, 11. 1. 1969 / Iz zgodovine železarstva v Kamni gorici (18) Nedeljske maše – Zbor fare. Vsako nedeljo so se pri šesti maši zbrali vaščani iz Kamne gorice, Zgornje ter Spodnje Lipnice in Ravnice, čeprav so nekateri imeli skoraj uro hoda do vaške cerkve. Dohod do cerkve je bil za tiste, ki niso bili iz Kamne gorice, po precej bliţji kolovozni poti, medtem ko so morali domačini premagovati stopnice. Po maši pa so se skoraj vsi moški zbrali na vasi Pod lipo. Zanimivo je, da so na enem koncu stali moški iz obeh Lipnic, na drugem pa tisti iz Kamne gorice Vsako nedeljo je na tem kraju občinski sluga prebral razne razglase, in sicer razglase okrajnega glavarstva iz Radovljice in tudi občinske razglase. Zelo pogosto je bilo v teh razglasih slišati tudi, da je bil o temu ali onemu vaščanu zaradi zadolţitve zarubljeno del posestva ali kar celo posestvo.