V ponedeljek se bo v gorenjskih šolah spet oglasil zvonec. Otroci izkoriščajo zadnje dni počitnic za brezskrbne igre na snegu. Tega je letošnjo zimo dovolj nasulo tudi v nižinah, kjer so ga bili veseli predvsem najmlajši. Posnetek je z Rupe pri Kranju. Tu so se v torek cicibani iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp pomerili v teku med slalomskimi vratci in v smuku. — H. J. ' Leto XXXIV. Številka 6 Kranj, torek, 27. 1. 1981 Cena: 7 din Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje od januarja 1958 kot poltednik, od janu­ G Ima Kranj — Glavni urednik Igor Slavec arja 1960 trikrat tedensko, od januarja — Odgovorni urednik Andrej 2alar 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA GORENJSKO Bistričani soglašajo Te dni se občani v tržiških krajevnih skupnostih občanov, kar kaže, da jih razprava o četrtem samoprispevku zanima, saj pogovarjajo o predlogu za četrti samoprispevek jih običajno ne pride niti toliko. — Bistričani so ga prvi podprli, saj bi z njegovo Bistriška krajevna skupnost, ki se počasi prebuja iz mrtvila, ima za to pomočjo radi dokončali dom družbenih organi­ petletno obdobje kup načrtov. Med zacij njimi je ob izgradnji še enega po­ slovnega centra, podobnega Dete­ Trtic — Čeprav se tretji občinski bi jo bolj razvite mestne in prime­ ljici, rekreacijskega središča v Ro- ~i samoprispevek Se ni iztekel — zaradi stne krajevne skupnosti — Tržič, čevnici, hortikulturni poživitvi kraja I nepotrebnosti gradnje dveletne šole Bistrica, Pristava, Kovor in Ravne in ureditvi dohodnih poti vsekakor i usmerjenega izobraževanja bo skle- - odstopile manjšim sosedam, da bi najzanimivejša zamisel o gradnji lahko speljale svoje načrte gradenj d njen konec maja — že od lanskega doma družbenih organizacij. Tega komunalnih objektov in naprav. J poletja teče široka družbenopolitič- potrebuje za svoje delo tako krajev­ 4 na akcija za uvedbo četrtega. Glede na to, da je predlog za na skupnost kot njene družbenopo­ |j| Pripravljalni odbor je po pred­ uvedbo četrtega občinskega samo­ litične organizacije, razen tega pa bi hodnih dogovorih in usklajevanjih prispevka že doslej naletel na široko se v njem lahko razmahnila tudi izdelal dokaj obširen program grad­ družbeno podporo, se je občinska pestra kulturna in družabna dejav­ nje komunalnih in družbenih objek­ konferenca socialistične zveze odlo­ nost. Osnovna šola sicer rada od­ čila za akcijo v kraievnih skupno­ tov v vseh trinajstih tržiških kra­ stopi svoje prostore, žal pa za vse stih. Od tega pa do naslednjega jevnih skupnostih ter izoblikoval vrste prireditev, zlasti take, ki jih torka se ljudje na zborih občanov tudi predlog za zbiranje denarja, ki Bistričani najbolj pogrešajo, res ni pogovarjajo o predlogu. ae od sedanjega bistveno ne razli­ primerna. kuje. Prvi zbor je bil v največji tržiški Obisk delovne skupine CK ZKS na Jesenicah - V torek in sredo, Krajani so predlog za uvedbo Kot novost je treba omeniti pred­ krajevni skupnosti, v Bistrici. Na 27. in 28. januarja, seje i jeseniški občini mudila delovna skupina cen­ četrtega občinskega samoprispevka, tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil izvršni se­ vsem 40-odstotno solidarnost, ki naj njem se je zbralo prek šestdeset o katerem bodo maja glasovali na kretar predsedstva CK za organiziranost in razvoj Bojan Klemenčič, referendumu, podprli. Z denarjem, ki pa skupina občinskih sekretarjev ZKS iz Celja, Slovenj Gradca, Kam ga bodo dobili iz tega vira, bodo nika in Ribnice. V obeh dneh se je sestala s predstavniki več osnovnih lahko že naslednje leto dogradili organizacij Zveze komunistov po delovnih kolektivih in krajevni skup­ dom družbenih organizacij. Sogla­ nosti jeseniške občine. Prvi teh sestankov je bil v jeseniški osnovni šoli Apetiti po šali so tudi s 40-odstotno stopnjo Tone Cufar, kjer so se gostje seznanili predvsem z uvajanjem celodnev­ solidarnosti, saj vedo, da so problemi ne šole in prizadevanji za čim kvalitetnejšo vsebino pouka. (S) - Foto: manjših krajevnih skupnosti prav S. Saje tako njihovi, tržiški. najboljši zemlji H. Jelovčan Podatki, ki sta jih posredovali republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva in Zveza zemljiških skupnosti Slovenije na nedavni novinarski konferenci, so zaskrbljujoči! Kljub zakonski prepo­ vedi gradnje na najboljši obdelovalni zemlji je to nekaterim bore malo Kažipot novim generacijam mar. Zveza zemljiških skupnosti opozarja na skokovito zginjanje obde­ lovalne zemlje v jeseniški občini, kjer se zgubljenim hektarjem v dolini pridružujejo Se umirajoči pašniki v višjih legah zaradi zaraščanja gozda in gradenj počitniških hišic. Primeri nespametnega zapravljanja obde­ lovalne zemlje se pojavljajo v Sevnici, v Domžalah, v občini Ljubljana- ftiftka, kjer vztrajajo med Jeprco in Medvodami odpreti novo gramozni­ ne moči nase misli. Hkrati je iz co na okrog 120 hektarih, v Vrtojbi, v Tacnu, v Tolminu, Velenju, v V jugoslovanskem centru za teorijo in prakso razprav moč izluščiti, da se niso Kamniku oziroma Podgorju, v Ajdovščini, Strunjanu itd. Se bi lahko marksizma so ob 71-letnici rojstva velikega mi­ obračali v preteklost ali statično našli takšne primere. Zveza zemljiških skupnosti je bila seznanjena z le obravnavali sedanjosti, temveč prej omenjenimi primeri, ki pa niso edini, ampak lahko skoraj na vsa­ sleca in revolucionarja Edvarda Kardelja pri­ so težili, da v sedanjosti odkrije­ kem koraku najdemo primere trajnega zgubljanja najboljše kmetijske pravili dvodnevno posvetovanje »Samoupravlja­ jo elemente prihodnosti i h naše zemlje. povezanosti, kar je že sedaj daja­ Obilo vprašanj se ponuja ob takšnem ravnanju. Kako bo na primer nje — pot osvobajanja dela« lo možnosti za boljše življenje. naša republika zagotovila 550.000 hektarov ornih površin, da bo lahko Samoupravljanje — pot osvo­ na dediičina Edvarda Kardelja Hkrati z zborom so ob obletni­ sama sebe prehranila, kot smo načrtovali, 85-odstotno. Kako je mogo­ bajanja dela, je bila letošnja bo ostala temeljni kamen, ne­ ci rojstva velikega revolucionar­ če, da kljub zakonom izdajamo lokacijska dovoljenja za gradnjo naj­ tema dvodnevne teoretične raz­ izčrpen vir energije in kažipot ja potekale po vsej Jugoslaviji različnejših objektov brez soglasja kmetijskozemljiške skupnosti. Le-ta prave o misli in revolucionar­ novim generacijam samouprav- številne prireditve. Med drugim postaja vedno bolj skupnost, ki se mora na več frontah boriti za ohra­ nem delu Edvarda Kardelja, ki je ljalcev in znanstvenih delavcev so v Cankarjevem domu v Ljub­ ljani predstavili plošče in kasete njevanje obdelovalne zemlje, še zdaleč pa ni mesto, kjer se bodo upo­ bila v Ljubljani ob 71-letnici roj­ v naii deželi in v svetu. z odlomki govorov velikega rabniki prostora v občini enakopravno dogovarjali o zemljiški politiki. stva velikega revolucionarja in Jugoslovanski center za teo­ revolucionarja, ki jih je izdala Prav tako preseneti podatek, da so bile ob načrtovanju našega razvoja misleca. Pripravil jo je Jugoslo­ rijo in prakso samoupravljanja produkcija kaset in plolč RTV za prihodnjih pet let tako redke besede o smotrni izrabi prostora in pri­ vanski center za teorijo in nosi njegovo ime in to je po ne- Ljubljana. dobivanju novih zemljišč za kmetijstvo, ki pa ne morejo več nadome­ prakso samoupravljanja. Znan­ sedah Petra Toša velika obvez­ stiti že zgubljenih, pozidanih ali drugače zapravljenih. Ob tem srečuje­ stvenega zbora se je udeležilo nost in odgovornost. V centru si L. Bogataj mo očitne kršitve zakonov, pa nihče ne ukrepa in odgovornih za takšno okoli 150 znanstvenih in javnih zato prizadevajo, da postane * početje ne pokliče na zagovor. Omenjena vprašanja niso posledica ne­ delavcev iz vse države. nova oblika delovnih aktivnosti kakšne pretiraneilustvene navezanosti na kmečko zemljo, ampak pov­ Med drugimi so na zboru so­ za ustvarjalno raziskovanje Ti­ sem realni pomisleki, saj nobena ekonomska računica ne more nadome­ delovali tudi Pepca Kardelj, tove in Kardeljeve misli stalna stiti škode, ki jo povzročimo z uničenjem najboljše obdelovalne zemlje. Lazar Mojsov, France Popit, praksa in da se na ta način Ce bi imeli po vseh občinah osnovne prehrambene bilance, potlej dr.Tihomir Vlaftkalič, Mitja Ri­ ustvarjajo možnosti za jugoslo­ zanesljivo ne bi tako ravnali in bi se raje odločali za gradnjo na manj bičič, Milan Kučan in Zvone vansko znanstveno sodelovanje kvalitetni zemlji, kar je sicer nekoliko dražje, z ohranitvijo kmetijske Dragan. Delegacija , sestavljena v družbenih znanostih. površine pa bi dolgoročno iztržili veliko, veliko več. Za takšno spozna­ iz predstavnikov vseh naiih re­ Uvodni referat na zboru jugo­ nje pa bo treba marsikaj premakniti v naši miselnosti, ki pa žal pogosto publik , pa je v torek popoldne slovanskih znanstvenikov je pri­ kaže tudi naš odnos do kmetijstva in kmetijske ter zemljiške politike položila lopek cvetja na grobni­ pravil predsednik predsedstva nasploh. Dokler nam bo vonj po gnoju odvraten, toliko časa bomo za­ co narodnih herojev, kjer počiva CK ZKJ Lazar Mojsov, potem pa nesljivo Se srečevali že prej omenjene primere zapravljanja kmetijske tudi Edvard Kardelj. so delo nadaljevali na treh zemlje. Udeležence je najprej pozdra­ okroglih mizah. Udeleženci le­ Socialistična zveza delovnega ljudstva je v zadnjem času že dva­ vil direktor centra Peter Tos, ki tošnjega zbora niso opisovali se­ krat obravnavala problematiko zemljiške politike. Enako bi morali