ISSN 0351-1189 PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST ISSN 0351-1189 RAZPRAVE Comparative literature, Ljubljana PKn (Ljubljana) 32.2 (2009) PKn (Ljubljana) PKn (Ljubljana) 32.2 (2009) PKn (Ljubljana) Tomo Virk: Novi pristopi, stare zablode PKn (Ljubljana) 32.2 (2009) Vid Snoj: Pripoved in dogodek Izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost Published by the Slovene Comparative Literature Association Matevž Kos: www.zrc-sazu.si/sdpk/revija.htm Sodobna slovenska literatura v kontekstu Dieter De Bruyn & Michel De Dobbeleer: Obvladovanje obleganja Glavna in odgovorna urednica Editor: Darja Pavlič Uredniški odbor Editorial Board: Darko Dolinar, Marko Juvan, Lado Kralj, Vid Snoj, Jola Škulj TEMATSKI SKLOP Uredniški svet Advisory Board: Vladimir Biti (Zagreb), Erika Greber (Erlangen), Janko Kos, Aleksander Skaza, Neva Šlibar, Galin Tihanov (Manchester), Vladimir Biti: Theorija in travma Ivan Verč (Trst/Trieste), Tomo Virk, Peter V. Zima (Celovec/Klagenfurt) Ulrike Kistner: Svetovljanski sensus communis © avtorji © Authors PKn izhaja trikrat na leto PKn is published three times a year. Angela Esterhammer: Byron in svetovljanstvo Prispevke in naročila pošiljajte na naslov Send manuscripts and orders to: Revija Primerjalna književnost, FF, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. Takayuki Yokota-Murakami: Prihodnost na obrobju Letna naročnina: 17,50 €, za študente in dijake 8,80 €. Péter Hajdu: Položaj literature v času globalnih tvegan TR 02010-0016827526, z oznako »za revijo«. Cena posamezne številke: 6,30 €. Ziva Ben-Porat: Medbesedilnost in svetovljanstvo v kibernetskem Annual subscription/single issues (outside Slovenia): € 35/€ 12.60. Naklada Copies: 400. prostoru PKn je vključena v PKn is indexed/ abstracted in: John Neubauer: Dejstva, utopije in napačne predstave o globalizaciji Arts & Humanities Citation Index, Current Contents/ A&H, literarnih študij Bibliographie d'histoire littéraire française, IBZ and IBR, MLA Directory of Periodicals, MLA International Bibliography, Marko Juvan: Svetovni literarni sistem Ulrich's International Periodicals Directory. Oblikovanje Design: Narvika Bovcon Vanesa Matajc: Literarnost kot medliterarnost, kozmopolitski »avtor« Stavek in prelom Typesetting: Alenka Maček Tisk Printed by: VB&S d. o. o., Milana Majcna 4, Ljubljana in »interpret« Revija izhaja s podporo Ministrstva za kulturo RS. The journal is supported by Ministry of Culture. KRITIKE Oddano v tisk 10. december 2009 Sent to print 10 December 2009. POROČILA RAZPRAVE 1 Tomo Virk:Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih 23 Vid Snoj:Pripoved in dogodek. Razmišljanje o literarnem zgodovinopisju 41 Matevž Kos:Sodobna slovenska literatura v kontekstu: med marginalnostjo in globalnostjo 53 Dieter DeBruyn&MichelDeDobbeleer:Mastering the Siege. Ideology and the Plot of the Leningrad Blockade and the Warsaw Uprising in Adamovich and Granin, and Białoszewski PAPERS TEMATSKI SKLOP 83 VladimirBiti: Theory and Trauma 1 Tomo Virk:Approaches, Old Errors: A Comparative History of Literatures in European Languages 91 Ulrike Kistner:Cosmopolitan Sensus Communis: The Common of Sense – Sense of the Common 23 Vid Snoj:Narrative and Event. Reflection on Literary Historiography 113 Angela Esterhammer:Byron and Cosmopolitanism 41 Matevž Kos:Contemporary Slovenian Literature in Context: Between Marginality and Globality 123 Takayuki Yokota-Murakami:The Future in the Margin: The National and the International in the Russian Émigré Poetry from the Far East 53 Dieter DeBruyn&MichelDeDobbeleer:Mastering the Siege. Ideology and the Plot of the Leningrad Blockade and the Warsaw Uprising 137 ZivaBen-Porat:Intertextuality and Cosmopolitanism in Cyberspace in Adamovich and Granin, and Białoszewski 159 PéterHajdu:Status of Literature in the Age of Global Risks THEMATIC SECTION 171 JohnNeubauer:Realities, Utopias, and Misconceptions Concerning the Globalisation of Literary Studies 83 Vladimir Biti: Theory and Trauma 181 MarkoJuvan:Svetovni literarni sistem 91 Ulrike Kistner:Cosmopolitan Sensus Communis: The Common of Sense – Sense of the Common 213 VanesaMatajc:Literarnost kot medliterarnost, kozmopolitski »avtor« in »interpret« 113 Angela Esterhammer:Byron and Cosmopolitanism 123 Takayuki Yokota-Murakami:The Future in the Margin: The National KRITIKE and the International in the Russian Émigré Poetry from the Far East 235 JernejHabjan:O sodobni primerjalni književnosti 137 Ziva Ben-Porat:Intertextuality and Cosmopolitanism in Cyberspace 242 JelkaKernevŠtrajn:Presečišča literarne vede 159 Péter Hajdu:Status of Literature in the Age of Global Risks 252 JožicaČehSteger:O komentiranem izboru Cankarjevih kritičnih 171 John Neubauer:Realities, Utopias, and Misconceptions Concerning in političnih spisov v nemškem prevodu the Globalisation of Literary Studies 258 MarijanDović:Agenda večkulturne Slovenije 181 Marko Juvan:The world literary system 213 Vanesa Matajc:Literariness as Interliterariness, Cosmopolitan POROČILA “Author” and “Interpreter” 267 JernejHabjan:Mednarodni komparativistični kolokvij Kdo izbere? BOOK REVIEWS 271 AndražJež:Esej in singularnost 278 VanesaMatajc:Esej na maturi REPORTS Primerjalna književnost, letnik 32, št. 2, Ljubljana, december 2009, UDK 82091(05) Razprave Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih Tomo Virk Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana [email protected] Članek v obliki »študije primera«, namreč zbornika Romantic Prose Fiction, jemlje v pretres osrednjo zbirko mednarodne komparativistike »Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih«. Ugotavlja, da so težave, ki spremljajo ta več desetletni projekt, dveh vrst: konceptualne in ideološke (oziroma pragmatične). Največjo oviro za uspešno izvajanje projekta po avtorjevem mnenju pomenita prevladujoči zahodnocentrizem in konceptualna negotovost. Članek nakazuje, kako bi bilo obe oviri mogoče preseči. Ključne besede: primerjalna literarna veda / evropske književnosti / literarna zgodovina / romantika / evropocentričnost »Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih« (PZLEJ), zbirka mednarodne zveze za primerjalno književnost (ICLA/AILC), je tako rekoč mega projekt komparativistične stroke. Začel se je leta 1967 in odtlej konti- nuirano poteka do danes. V zbirki je doslej izšlo 23 zvezkov, pravzaprav ob- sežnih zbornikov, ki so bili deležni različnih odmevov. V zadnjem obdobju je bila (tudi na Slovenskem) največ kritične pozornosti deležna podzbirka »Literarne kulture«, druge publikacije pa so ostale manj opažene. Na prvi pogled bi se namara zdelo, da je to zato, ker ne ponujajo revolucionarnih metodoloških pristopov in se tako manj izpostavljajo morebitnim kritikam. Vendar se pokaže, da ni povsem tako. Čeprav res temeljijo na drugačnih metodoloških izhodiščih, izkazujejo pravzaprav podobne pomanjkljivosti kot prevratniška podzbirka »Literarne kulture« in kot pravzaprav PZLEJ v celoti. Ta razprava želi ob »študiji primera«, torej ob podrobnejšem pretresu zadnjega zvezka v seriji, Romantične proze (RP), opozoriti na zadrege, ki očitno še vedno bremenijo mednarodno primerjalno literarno zgodovinopisje. *** Romantična proza je izšla kot peti zvezek podzbirke »Romantika« v okviru PZLEJ. Prejšnji zvezki so bili posvečeni romantični ironiji, romantični drama- 1 Primerjalna književnost (Ljubljana) 32.2 (2009) PKn, letnik 32, št. 2, Ljubljana, december 2009 tiki, romantični poeziji in nefikcijski romantični prozi. Urednik ali sourednik treh zvezkov, tudi zadnjega, je bil Gerald Gillespie, pri posameznih zvezkih pa so kot (so)uredniki sodelovali še Frederick Garber, Angela Esterhammer, Steven P. Sondrup, Virgil Nemoianu, Manfred Engel in Bernard Dieterle. Odločitev, da se romantiki nameni več prostora kot drugim doslej obravnavanim obdobjem ali smerem (ekspresionizmu, simbolizmu, avant- gardam, razsvetljenstvu, predromantiki, postmodernizmu, modernizmu), je gotovo utemeljena. Romantika je eno od najpomembnejših umetnostnih obdobij doslej (če seveda sploh smemo tvegati kakršno koli hierarhizacijo v tem pogledu), ki mu je najbolje uspelo konceptualizirati neprecenljivi pomen umetnosti tako za posameznika kot za družbo; z njo sta se denimo začeli literarna zgodovina in literarna teorija kot resni znanstveni, akadem- ski disciplini; obenem pa je tudi tista doba, ki je tako na širšem področju družbenega življenja, idej in filozofskih dognanj kot tudi na področju lite- rarne kulture v mnogih pogledih najznačilnejša predhodnica naše sodob- nosti. Tudi delitev na posamezne zvezke se zdi povsem upravičena. Ker je bila romantika izjemno odmevna in razširjena ter je prav na vseh področjih literarnega delovanja dosegala vrhunske uspehe, je ustrezno, da so proza, poezija in dramatika obravnavane vsaka v svojem posebnem zvezku. Pa tudi to, da je na čelu podzbirke zvezek o romantični ironiji, je več kot ute- meljeno; romantična ironija namreč posebej zgoščeno izraža tisto najožje bistvo romantičnega samozavedanja (zlasti v zibelki romantike, pri nemških romantikih), občutje neomejene subjektivitete, ki se ima – bodisi v filozofiji Schellinga, a tudi Hegla, v fragmentih Friedricha Schlegla ali v pripovedno- tehničnih akrobacijah Hoffmanna v Življenjskih nazorih mačka Murra – za popolnoma svobodno in se v tem občutju dviguje tudi sama nad sebe ter se od tam opazuje z ironične distance. In končno, povsem primerna je tudi odločitev, da se ob romantični leposlovni prozi samostojno pozornost posveti še teoretski in esejistični: ne nazadnje so filozofski oziroma