Kulturna krajina in okolje Krasa Aleksander Panjek kulturna krajina in okolje krasa Aleksander Panjek Kulturna krajina in okolje Krasa O rabi naravnih virov v novem veku koper 2015 Znanstvena monografija Kulturna krajina in okolje Krasa: o rabi naravnih virov v novem veku Aleksander Panjek Recenzenta ■ dr. Aleksej Kalc in dr. Moreno Vertovec Lektor ■ Davorin Dukič Oblikovanje, prelom in priprava za izdajo ■ dr. Jonatan Vinkler Izdala in založila ■ Založba Univerze na Primorskem, Titov trg 4, si-6000 Koper, Koper 2015 Glavni urednik ■ dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe ■ Alen Ježovnik © 2015 Založba Univerze na Primorskem isbn 978-961-6963-35-0 (www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-35-0.pdf) isbn 978-961-6963-36-7 (www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-36-7/index.html) isbn 978-961-6963-37-4 (tiskana izdaja; tiskana izdaja ni namenjena prodaji) Vodilni partner ■ Lead Partner ■ Univerza na Primorskem - Università del Litorale Ostali partnerji ■ Partner del progetto ■ Soprintendenza per i beni storici, artistici ed etnoantropo- logici del Friuli Venezia Giulia, Provincia di Trieste, Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Comune di Duino Au- risina - Občina Devin Nabrežina Publikacija je sofinancirana v okviru projekta Living Landscape / Živa krajina Krasa: raziskovalni in izobraževalni projekt na področju pre- poznavanja in valorizacije čezmejne dediščine in okolja Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. ■ Pubblicazione finanziata nell’ambito del Progetto Living Landscape /Il Paesaggio vivo del Carso: un progetto di ricerca e formazione per riconosceree valorizzare il patrimonio culturale e l’ambiente transfrontaliero/del Program- ma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.Il contenu- to della presente pubblicazione non rispecchia necessariamente le posizioniufficiali dell’Unione europea. Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije je odgovoren izključno avtor Aleksander Pa- njek. ■ La responsabilita del contenuto della presente pubblicazioneappartiene all’autore Aleksander Panjek. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.53(497.472+450.361)(0.034.2) PANJEK, Aleksander, 1969- Kulturna krajina in okolje Krasa [Elektronski vir] : o rabi naravnih virov v novem veku / Aleksander Panjek. - El. knjiga. - Koper : Založba Univerze na Primorskem, 2015 Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-35-0.pdf Način dostopa (URL): http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-36-7/index.html ISBN 978-961-6963-35-0 (pdf) ISBN 978-961-6963-36-7 (html) 279199744 Vsebina Kazalo kart, slik in tabel 9 Uvod 15 Kulturna krajina 19 Podobe 21 Prvine 39 Spremembe 59 Človek in okolje 75 Brez gozda: savana na Krasu 77 Aleksander Panjek in Hrvoje Ratkajec Brez vode: parni vlak na Krasu 107 Zemljevidi 117 Viri in literatura 137 Imensko in krajevno kazalo 149 7 Kazalo kart, slik in tabel Karta 1: Vzorec poraščenosti Krasa med Jadranskim morjem in Senožečami iz leta 1823 13 Karta 2: Doberdob in presihajoče jezero z bližnjimi naselji, cestami in elementi naravne in kulturne krajine; pogled iz Gorice do obalnega obzorja med devinskim gradom, Štivanom in utrdbo pri Tržiču (16. stoletje) 118 Karta 3: Upodobitev kraške obale z bližnjim zaledjem med Štivanom in Trstom z naselji, s cerkvami, potmi in kraji ob morju (16.–17. stoletje) 119 Karta 4: Kraški rob ob jadranski obali med Sesljanom in Opčinami z naselji, morjem in ledinskimi imeni, pogled iz zaledja (16.–17. stolet je) 120 Karta 5 (detajl): Kraški rob ob jadranski obali med Sesljanom in Prosekom (16.–17. stoletje) 121 Karta 6: Štivan pri Devinu in izvir Timave s kraškim hribovjem v ozadju, upodobitev obmejnega območja med Beneško republiko in Avstrijo (meja na mostu), prizorišča obmejnega incidenta, ko so zaplenili dva čolna, risba na podlagi podobne iz leta 1651 122 Karta 7: Izris poteka meje med gospostvi in skupnostmi na območju med Merčami in Sežano iz leta 1742 po dokumentu iz leta 1627 123 Karta 8: Prizorišče sporov med skupnostmi ob meji med Beneško republiko in Avstrijo v notranjosti Istre (Tinjan - Sv: Lovreč), kopija iz leta 1713 po originalu iz leta 1596 124 Karta 9 (detajl): Prvine kraške krajine v Istri: okrogla delana dolina in prav tako okrogel kal 125 Karta 10: Upodobitev načina gojenja hrastovega gozda in različnih oblik obrezovanja dreves za potrebe beneške mornarice – primer iz Istre 126 Karta 11: Obmejno območje med gospostvi in vaškimi skupnostmi, spor zaradi srenjske zemlje z označenimi delanimi dolinami, ki so jih člani skupnosti Tomaj porušili sosednjim skupnostim, in poimenskim seznamom oškodovancev (1771) 127 Karta 12: Ograjeni gozd v Lipici 128 kazalo kart, slik in tabel 9 kulturna krajina in okolje krasa Karta 13: Grad Rihemberk s Krasom v ozadju 129 Karta 14: Pogled na Štanjel 130 Karta 15: Kraško območje med Devinom, Štivanom ter Dolom in Doberdobom, nad katerim je označena »kranjska meja« z beneškim ozemljem pri Tržiču 131 Karta 16: Kraška obala od Devina do Sesljana in dalje proti Trstu, z dvema kamnolomoma (za potrebe tržaškega pristanišča) in navedbo njunih lastnikov 132 Karta 17: Kraška obala pri Devinu z izvirom in izlivom Timave 133 Karta 18: Orna zemlja ob vasi, delane doline sredi travniških in gozdnih površin: Avber na karti franciscejskega katastra iz okoli 1880 po predlogi iz okoli 1820 134 Karta 19: Obdelana zemlja ob vasi in delane doline na večji razdalji: Dutovlje na karti franciscejskega katastra iz okoli 1880 po predlogi iz okoli 1820 135 Karta 20: Obdelana zemlja ob vasi in delane doline sredi travnikov in pašnikov z drevjem na večji razdalji: Grahovo Brdo pri Štorjah na karti franciscejskega katastra iz okoli 1880 po predlogi iz okoli 1820 136 Slika 1: Popotniki v burji na golem Krasu 24 Slika 2: Kraševci na golem Krasu 26 Slika 3: Kras kot grozljivo skalnato hribovje: Školj in Gabrk 30 Slika 4: Kras kot grozljivo skalnato hribovje: Škocjan 31 Slika 5: Kraška pustinja v burji: kot kamniti morski valovi 33 Slika 6: Sožitje dveh oblik gojenja trte pri gradu Roženk v Podnanosu: v mešani kulturi z drevesom – opornikom (v ravnini) in v vinogradu s suhim opornikom na pobočju v ozadju 41 Slika 7a in 7b: Strmi kraški rob in kulturne terase nad Jadranskim morjem 43 Slika 8: Travniški gozd pri Bazovici 45 Slika 9: Zajeti vodo na Krasu: štirna 46 Slika 10: Zajeti vodo na Krasu: kal (mlaka), Bazovica 47 Slika 11: Suhi zidovi prepredajo kulturno krajino Krasa 50 Slika 12: Kraška hiška 54 Slika 13: Hišni zidovi zamejujejo pot 54 Slika 14: Strešna kritina iz kamnitih skrl, Šmarje pri Sežani 56 Slika 15: Utrjeno podeželje: Repentabor 56 Slika 16: Vinograd z latnikom 68 Slika 17: Kraška gmajna, ki jo kolonizira črni bor 69 10 kazalo kart, slik in tabel Slika 18: Z zidom ograjena vaška štirna 69 Slika 19: Suhi zidovi označujejo različne funkcije in rabe prostora 72 Slika 20: Visok suhi zid, travišče, grmovje in drevje 72 Slika 21a, 21b, 21c: Kraška gmajna, kal in redko drevje, »svetel gozd« ob vasi 81 Slika 22: Gola skala in grmičevje na površju Krasa 83 Slika 23: Presihajoče Doberdobsko jezero, polno vode 87 Slika 24: Suhi zid ob travišču z drevesi 87 Slika 25: Pogozdovanje Krasa s črnim borom 105 Slika 26: Človek in voda na Krasu: zajemanje deževnice s kamnite strehe 110 Slika 27: Območ je Nabrežinskega brega ob jadranski obali (Brojenca), kjer je bil zgrajen vodovod, na karti iz leta 1875 112 Tabela 1: Število živine na Krasu (1827/1830) 90 Tabela 2: Gole kmetijske površine na Krasu leta 1830 94 Tabela 3: Z drevjem poraščene kmetijske površine na Krasu leta 1830 95 Tabela 4: Rast prebivalstva v vaseh kraškega roba nad Trstom v pol stoletja na prehodu 18. in 19. stoletja 102 Tabela 5: Pregled gozdnih požarov na tržaškem ozemlju v obdobju 1882–1913 106 11 Karta 1. Vzorec porašče- nosti Krasa med Jadran- skim morjem in Senožeča- mi iz leta 1823 (AST, Piani, 555). Uvod eseda kras je starodavnega izvora in je pomenila »kamen«, prevzelo jo je tudi sloven- sko prebivalstvo, ki mu v ljudskem jeziku izraz »kras« že od nekdaj pomeni kamnit Bsvet, območje s kamnitim apnenčastim površjem (Kranjc, 1994). Zaradi tovrstne iz- razite okoljske značilnosti se je poimenovanje »Na Krasu« prijelo za dokaj natančno do- ločeno območje, kakor nam priča vsaj že Valvasor (1689): »Kraška dežela (Karstner Boden, Nakrasso), s čimer se razume ves Kras, to je od Laž in Senožeč do Jadranskega morja. Ta dežela je popolnoma in čezmerno kamnita«. Kras je torej svoje lastno, »deželno« ime dobil zaradi značilnosti tal, zaradi lastnosti svojega kamnitega površja. Čeprav kras obsta- ja in je poznan po vsem svetu, se le ena dežela na svetu tako piše z veliko začetnico. To je »naš« Kras, ki ga obravnavamo v tej knjigi. Pojem »kras« sicer poimenuje vse kraške pojave, okolja in krajine na svetu, ki ima- jo sorodne značilnosti. Znanstveni pojem je postal v 19. stoletju, k čemur je veliko pripo- moglo odkrivanje in raziskovanje njegovega podzemlja. Jame so na Krasu že pred tem, razmeroma zgodaj v novem veku, pritegnile pozornost popotnikov, obiskovalcev in prvih raziskovalcev (Shaw, 2000). Tako lahko rečemo, da so kraške jame svetovna zibelka jam- skega turizma. V 19. in 20. stoletju je na znanstvenem in na turističnem področju prevla- dal interes za podzemne kraške pojave, medtem ko je bilo njegovo površje bistveno manj vrednoteno in upoštevano. Vendar Kras predstavlja izvrsten primer odnosa med človekom in okoljem ter člo- veškega prilagajanja zelo specifičnega okolja, tako da ima tudi izjemno kulturno vrednost. Za razumevanje edinstvene kulturne krajine Krasa in njegove okoljske zgodovine je pot- rebno razumeti, kako in zakaj ga je človek skozi stoletja spreminjal, kateri so materialni sledovi tega vztrajnega dela, kakšno funkcijo so imeli njegovi posamezni elementi, kakšen pomen so jim dajali prebivalci Krasa.