1. Medfakultetni doktorski študijski program: EPISTEMOLOGIJA HUMANISTIKE IN DRUŽBOSLOVJA Ime predmeta: EPISTEMOLOGIJA SODOBNE HUMANISTIKE IN DRUŢBOSLOVJA Nosilec/koordinator: Prof. dr. Tanja Rener Izvajalci: Prof. dr. Tanja Rener Prof. dr. Rastko Močnik Št. ur: 300 Predavanj: 40 Seminarji: 20 Lab. Vaje: Drugo: 240 Število KT: 10 2. Pogoji za vključitev: 3. Izobraţevalni cilji in Usposobiti kandidatke in kandidate, da aktivno obvladajo predvideni študijski rezultati: sodobno teoretsko problematiko, da jo lahko suvereno uporabljalo, v lastnem delu prevzemajo koncepte in zastavitve in vodijo dialog s sodobnimi teorijami. Usposobiti kandidatke in kandidate za prehajanje disciplinarnih pregraj, za kompleksno obravnavanje lastnega raziskovalnega predmeta – in za umestitev ali povezavo lastnega dela z alternativnimi obdelavami istega predmeta ali z analognimi prijemi v drugih disciplinah. (Predmetnospecifične Sposobnost aktivnega in kritičnega (ter samo-kritičnega, kompetence) reflektiranega) dialoga z drugimi teorijami in disciplinami. Sposobnost prehajanja disciplinarnih pregraj, umestitve lastnega dela v polje sodobnih debat in sposobnost artikulacije lastnega dela na analogne ali alternativne rešitve. 4. Vsebina predmeta: Predmet bo ponudil najpomembnejše teoretske problematike 20. stoletja v druţboslovju in humanistiki. Ukvarjal se bo s prelomi, polemikami, zlasti pa z medsebojnimi vplivi med različnimi disciplinami. Predstavitev bo problemska in bo preskusila hipotezo, da so produktivni teoretski momenti v 20. stoletju povezani s preseganjem disciplinarnih pregraj, s predelavo problemskega polja in s povezovanjem teoretskih praks na različnih področjih. To bo mogoče prikazati ob razvoju durkheimovskega druţboslovja v sociologiji in antropologiji (Mauss, Radcliffe-Brown, Lévi-Strauss). Ob razvoju psihoanalize (Lacan). Ob vzpostavljanju novih problematik (Foucault). Ob prenovitvi druţboslovja (Bourdieu). Ob vzpostavitvi nove paradigme v jezikoslovju in njene poznejše radiacije čez celotno polje humanistike (Benveniste). Zlasti pa ob širitvi in poglabljanju historiografske teoretske produkcije: zgodnji Annales (Bloch, Febvre); ekonomska zgodovina (Braudel, Wallerstein); zgodovina mentalitet (Delumeau, Mandrou, Vovelle, Ariès, Lloyd); socialna zgodovina (Labrousse, Noiriel); l'histoire sérielle (Chaunu); novi historicizem (Greenblatt); kulturna zgodovina (Darnton, Chartier); mikrozgodovina (Levi, Ginzburg); "kulturni obrat" (Hunt). – Teoretsko produkcijo 20. stoletja bomo obravnavali v njenih doseţkih in v njenih omejitvah. Pokazali bomo, da ni linearnega "napredka" in da so dialog med teorijami in disciplinami, njihova artikulacija in prestrukturacija bistveno pomembnejši dejavniki v teoretski produkciji kakor pa linearna akumulacija znanj. 5. Temeljni študijski viri: 1. Bourdieu, Pierre: Sociologija kot politika, Zaloţba /*cf., Ljubljana, 2003. (Tudi spremna beseda Dejana Dejanova.) 2. Bourdieu, Pierre, Wacquant, Loic: Načela za refleksivno družbeno znanost in kritično proučevanje simbolnih dominacij. Zbrala in uredila: Taja Kramberger in Drago B. Rotar, Annales, Koper, 2006. 3. Böcke H. et alii, eds.: Denk-Prozesse nach Althusser, Argument, Hamburg-Berlin,1994. 4. Breznik, Maja: Proti kulturi, tematski blok v: Časopis za kritiko znanosti, št. 207-208, letnik XXX, 2002. 5. Caillé, Alain: Splendeurs et misères des sciences sociales, Droz, Genève etc., 1986. 6. Flaker, Vito: Odpiranje norosti, Zaloţba /*cf., Ljubljana, 1998. 7. Kaplan, Ann; Sprinker, Michael, eds.: The Althusserian Legacy, Verso, London etc., 1993. 8. Levi-Strauss, Claude: Anthropologie structurale, Plon, Paris, 1958. Tudi v hrvaškem prevodu. 9. Wallerstein, Immanuel: Utopistike - Dediščina sociologije, Zaloţba /*cf., Ljubljana, 1999. 10. Wallerstein, Immanuel: Unthinking Social Science, Polity Press - Blackwell, Cambridge - Oxford, 1991 (1995). 11. Wallerstein, Immanuel, in drugi (“Gulbenkianova komisija”): Kako odpreti družbene vede, Zaloţba /*cf., Ljubljana, 2000. Immanuel Wallerstein, tematski blok v: Časopis za kritiko znanosti, št. 198-199, letnik XXVIII, 2000. 6. Metode poučevanja in učenja: Predavanja; doktorski seminarji; tematske okrogle mize. 7. Preverjanja znanja - Izdelava pisnega izdelka. Priprava enega doktorskega obveznosti študenta: seminarja. Sodelovanje pri doktorskih seminarjih. 8. Reference izvajalcev Tanja Rener: predmeta: 1. Nazionalismo e donne nelle società post-socialiste. V: RICHTER, Melita (ur.), BACCHI, Maria (ur.). Le guerre cominciano a primavera : soggetti e genere nel conflitto jugoslavo, (Altera). Soveria Mannelli (Catanzaro): Rubbettino, 2003, str. 61-76. 2. Private is political (30 years on). V: MITEV, Petur-Emil (ur.), RIORDAN, James (ur.). Towards non-violence & dialogue culture in South-East Europe. Sofia: Ivan Hadjiysky Institute for Social Values and Structures, 2004, str. 227-229. 3. RENER, Tanja, SEDMAK, Mateja, ŠVAB, Alenka, UREK, Mojca. Le radici e le ali : la vita famigliare in Slovenia. Cassino: Qualecultura: Università degli studi, 2005. 216 str., graf. prikazi, tabele. ISBN 88-16-90106-5. 4. Politična ekonomija druţinskega dela in novo očetovstvo. Teor. praksa, jan.-apr. 2007, letn. 44, št. 1/2, str. 127-141. 5. Globalizacija, individualizacija in socialna izključenost mladih. IB rev. (Ljubl.), 2007, letn. 41, št. 2, str. 40-49, tabele. [COBISS.SI-ID 26701917] 6. KRALJ, Ana, RENER, Tanja. Poklic posebne vrste. V: SEDMAK, Mateja (ur.), MEDARIČ, Zorana (ur.). Med javnim in zasebnim : ženske na trgu dela, (Knjiţnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zaloţba Annales: Zgodovinsko društvo za juţno Primorsko, 2007, str. 211-234. Rastko Močnik: 1. Spremne besede k: Michel Foucault, Nadzorovanje in kaznovanje, DE; Roman Jakobson, Lingvistični in drugi spisi; Roland Barthes, Retorika Starih - Elementi semiologije; Claude Levi-Strauss, Rasa in zgodovina - Totemizem danes; Marcel Mauss, Esej o daru in drugi spisi; Bogdan Lešnik, Subjekt v analizi. - Vse v zbirki Studia humanitatis, ŠKUC-FF. 2. “Mit v teoriji ideologije”, v: Paul Veyne, So Grki verjeli v svoje mite?, Zaloţba *cf., Ljubljana, 1998. 3. “Sistem druţboslovja in njegovi učinki”, Časopis za kritiko znanosti, let. XXVIII, št. 200-201, Ljubljana, 2000. 4. Teorija za politiko, Zaloţba /*cf., Ljubljana, 2003. 5. Julija Primic v slovenski književni vedi. Ljubljana: Sophia, 2006. 241p. ISBN 961-6294-82-2. ISBN 978-961-6294-82-9. 6. Veselje v gledanju. Ljubljana: Zaloţba /*cf., 2007. (3-5 referenc, relevantnih za predmet) .