Baudrillard • Yourcenar Leonardo • Hölderlin Upanišade • Schleiermacher Empedokles • Badiou Pogovorni večeri 2006 /07 Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2007 isbn 978-961-6519-25-0 # 2 Pogovorni večeri 2006 /07 Ljubljana 2016 Elektronska knjižna zbirka $ e–05 Philo Logos 2 Pogovorni večeri 2005/06 Uvodna beseda Gorazd Kocijančič in Vid Snoj Organizacija pogovornih večerov Slovanska knjižnica in kud Logos Pretipkavanje pogovorov po zvočnem zapisu Sabina Barle Kragelj Fotografije Lucijan Bratuš Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2016 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (url): http://www.kud-logos.si/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=287563776 ISBN 978-961-7011-02-9 (pdf) Kazalo 7 Uvodna beseda 9 Koncept pogovornih večerov Philologos 12 Nastopajoči na pogovornih večerih Philologos 2006 /07 15 Prvi pogovorni večer Jean Baudrillard: Duh terorizma 17 Izbrana odlomka 19 Pogovor 59 Drugi pogovorni večer Marguerite Yourcenar: Hadrijanovi spomini 61 Izbrani odlomki 67 Pogovor 105 Tretji pogovorni večer Leonardo da Vinci: Traktat o slikarstvu 107 Izbrani odlomki 127 Pogovor 169 Četrti pogovorni večer Friedrich Hölderlin: Pozne himne 171 Izbrani odlomek 179 Pogovor 219 Peti pogovorni večer Lenart Škof: Upanišade. Besede vedske Indije 221 Izbrani odlomek 229 Pogovor 269 Šesti pogovorni večer Friedrich Schleiermacher: O religiji. Govori izobraženim med njenimi zaničevalci 271 Izbrana odlomka 279 Pogovor 317 Sedmi pogovorni večer Empedokles: Fragmenti 319 Izbrani odlomki 321 Pogovor 357 Osmi pogovorni večer Alain Badiou: 20. stoletje 359 Izbrani odlomki 369 Pogovor Uvodna beseda Tres faciunt collegium. Trojstvo je že stvar institucije. Dvojstvo je nevarno. Lahko je le dolgočasna ponovitev, lah- ko pa kaže prekipevanje življenja, ki se ne more zadovoljiti s svojo prvo manifestacijo. Knjiga Philologos 2 prinaša drugi cikel pogovornih veče- rov Philologos ob izbranih prevodnih knjigah iz obdobja zadnjih dveh let, ki so v organizaciji Slovanske knjižnice in kud Logos potekali od oktobra 2006 do maja 2007. Lani sva v »Uvodni besedi« k Philologosu 1 med drugim zapisala: Misel je kot lógos (eden izmed pomenov te grške besede je »pogovor«) dolžna stopiti iz varnega geta istomišljenikov in se izkazati prav v pogovoru, v zmeraj znova spodletelem posku- su prepričati drugega in s tem premagati a-logosnost svojega lastnega mišljenja. V poskusu, ki je uspeh tudi v svoji spod- letelosti. Philologosovo sporočilo zato ni prazen apel: vabilu so se odzvali nekateri najuglednejši predstavniki poglavitnih usmeritev in šol slovenskega mišljenja. To kaže, da vsi zače- njamo kot nekaj svojega čutiti imperativ miselnosti misli, ki za svoj obstoj potrebuje dialog. Knjiga dokumentira srečevanje različnih miselnih zasnutkov, ki so se izoblikovali na različnih področjih filozofije oziroma na področjih različnih ved, rastejo iz različnih teoretičnih za- stavkov in nosijo s sabo različne idiosinkrazije. Priče smo bili mnogim oblikam srečevanja med njimi: drsenju drugega ob drugem, dotikanju drugega z drugim, soočenju med njimi. Njihovi šibkosti in moči, zadetkom in zgrešitvam. Vse to tvori dinamiko pogovorov v prvem Philologosovem ciklu. Uvodno popotnico prvemu Philologosovemu ciklu sva sklenila z napovedjo drugega. Ta je zdaj pred bralcem. Kaj reči o njem? Vse že napisano se da izreči znova. Novost, ki se je, kot je videti, uveljavila, pa kljub temu še zmeraj ostaja novost: — 7 — Philologos 2 Philologos v pogovor zapleta in v prostoru dialoga združuje različne filozofske misli in teoretične usmeritve na Sloven- skem, ki takšnega prostora nimajo nikjer drugje. In ob kre- sanju heterogenih misli včasih vidimo iskre, ki osvetljujejo nekaj, kar sploh še ni bilo mišljeno. Philologosovi dialogi morda potrebujejo eno samo di- daskalijo, ki naj bralcu zariše situacijo na prizorišču nepo- sredno po izteku pogovora: tudi če pogovor kdaj postane ostro polemičen, podoben besedni vojni, se zmeraj izteče simpoziastično. V so-pitje. Ta lekcija presega lógos in na- govarja ves polis. Urednika knjige Gorazd Kocijančič in Vid Snoj V Ljubljani, 30. decembra 2007 — 8 — Koncept pogovornih večerov Philologos 1. Vsebina Nova prireditev je zasnovana kot pogovor o izbrani knjigi (največkrat filozofski, pa tudi literarni ali knjigi o literaturi, slikarstvu, glasbi itn.), ki je v slovenščini izšla v zadnjih dveh ali tudi nekaj več letih. Pogovor izhaja iz natančnega branja. To branje se osredinja na problem, ki se postavlja v knjigi, in ga iz-postavlja: zvesto sledi postavljanju problema v horizon- tu teksta, vendar ne ostaja le znotraj tega horizonta, ampak ga širi s horizontom izpostavljenega problema. 2. Dogajalna struktura Natančno branje kot naprejšnje branje opravita dva eks- pozitorja, katerima se odzove debatni »zbor«. Ekspozitorja ne bereta nujno pro oziroma contra, v vlogah protagonista in antagonista. Vendar je neogibna različnost njunih branj osnovni strukturni element, ki zagotavlja dramatično na- petost. Ta različnost pomaga sprožiti debato in jo tudi v na- daljevanju dramatično strukturirati. Da se branje ne bi izjalovilo v poljubno rapsodijo vtisov, ima eden izmed ekspozitorjev poleg tega nalogo, da še pred samim dogodkom, najraje po dogovoru s svojim parom, izbere krajši odlomek v knjigi in določi tematsko žarišče branja; na primer: prispodobo o votlini v Platonovi Državi in problem filozofske metafizike kot nauka o nevidnem ali problem filozofske eksistence in njenega smisla ipd. Izbrani odlomek se vsakič najavi vnaprej (lahko le s stranmi v knji- gi), tako da ga debatni zbor, pa tudi molčeči del poslušalstva, lahko prej prebere in se pripravi nanj. 3. Ime Prireditev se imenuje Philologos. To poimenovanje je mo- goče različno razumeti. V sebi lahko skriva avtorski podpis — 9 — Philologos 2 društva. Nadalje po svoji sestavi zbuja očitno podobnost s prejšnjo društveno prireditvijo, Philocafejem, in vzpostavlja kontinuiteto z njo. Poleg tega lahko philo-logos kot večpo- menska sestavljenka označuje »filozofsko besedo«, se pravi novo prireditev kot torišče filozofske metagovorice oziroma refleksije. Ali pa, navsezadnje, meri na to, kar takšna reflek- sija predpostavlja – na »ljubezen do besede« –, oziroma na »tistega, ki ima rad besedo« in ki to ljubezen tudi dejavno izraža v branju – na filologa. Philologos je javna inscenacija filologije v najširšem pomenu. — 10 — — 11 — Philologos 2 Nastopajoči na pogovornih večerih Philologos 2006/07 Borja Bolčina (1976), študent primerjalne književnosti Žiga Cerkvenik (1983), podiplomski študent politologije Jan Ciglenečki (1980), filozof Pavel Fajdiga (1954), prevajalec in filozof Vladimir Gajšek (1946), pisatelj in pesnik Tine Hribar (1941), filozof in prevajalec Monika Jerič (1974), literarna zgodovinarka in teoretičarka Romuald Jovan (1932), psihiater Alenka Jovanovski (1974), literarna zgodovinarka in teoretičarka Milica Kač (1953), prevajalka in naravoslovka Branko Klun (1968), filozof Gorazd Kocijančič (1964), filozof Janez Koman (1951), arhitekt Janko Kos (1931), literarni zgodovinar in teoretik, filozof Aleš Košar (1964), prevajalec in filozof Manca Košir (1948), sociologinja in publicistka Edi Kovač (1950), filozof in esejist Primož Krašovec (1979), podiplomski študent sociologije Darko Likar (1952), arhitekt Katarina Marinčič (1968), pisateljica in literarna zgodovinarka Marko Marinčič (1968), klasični filolog in prevajalec Dušan Merc (1952), pisatelj Jure Mikuž (1949), umetnostni zgodovinar Boris A. Novak (1953), pesnik, literarni zgodovinar in teoretik, prevajalec Vlasta Pacheiner-Klander (1932), literarna zgodovinarka in prevajalka Neda Pagon (1941), sociologinja, publicistka in prevajalka Stojan Pelko (?), teoretik in zgodovinar filma, filozof — 12 — Philologos 2 Pavle Rak (1950), pisatelj in prevajalec Rado Riha (1948), filozof Janko Rožič (1959), arhitekt in esejist Brane Senegačnik (1966), pesnik in klasični filolog Vid Snoj (1965), literarni zgodovinar in teoretik, filozof Janez Strehovec (1950), filozof in mediolog Tomaž Šalamun (1941), pesnik Boris Šinigoj (1962), filozof in prevajalec Alen Širca (1981), filozof in literarni zgodovinar Igor Škamperle (1962), sociolog in pisatelj Lenart Škof (1972), filozof in religiolog Jelica Šumič Riha (1953), filozofinja in prevajalka Andrej Ule (1946), filozof Marko Urbanija (1941), knjižničar in prevajalec Marko Uršič (1951), filozof in pisatelj — 13 — — 14 — # 01 Izhodiščno vprašanje za razpravljanje ob knjigi Jeana Baudrillarda Duh terorizma: »Je terorizem stranski produkt globalizacije ali pa veliko kompleksnejši pojav?« Uvajalca večera dr. Janez Strehovec in Pavle Rak 12. 0ktober 2006 — 15 — Jean Baudrillard Duh terorizma Prevedla Barbara Pogačnik, spremno besedo napisal Primož Repar Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2005 — 16 — Jean Baudrillard Izbrana odlomka Vsi komentarji, vse, kar je bilo izrečeno, izdajajo gromo- zansko abreakcijo na sam dogodek in fascinacijo, s katero deluje na ljudi. Moralna obsodba in sveto združenje proti terorizmu ustrezajo neslutenemu občutku zmagoslavja ob tem, ko vidimo, da se pred našimi očmi sesuva ta svetovna supersila, ali še bolje, ob tem, da opazujemo, kako se nekako uničuje sama, kako v vsem svojem sijaju dela samomor. Kajti prav ona je zaradi te svoje nevzdržne moči povzročila vse to nasilje, s katerim je prežet ves svet, in torej tudi teroristično domišljijo, ki je (ne da bi se tega zavedali) naseljena v vseh nas. To, da smo sanjarili o tem dogodku, da so o tem sanjarili vsi brez izjeme, kajti nihče