Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana 3.4.0. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POPLAV Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 1/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana V S E B I N A 3.4.1. Uvod 3.4.2. Viri nevarnosti in možni vzroki nastanka nesre če 3.4.3. Vrste, oblike in stopnje ogroženosti 3.4.4. Ogroženi prebivalci in premoženje 3.4.5. Verjetne posledice in verjetnost nastanka verižne nesre če 3.4.6. Verjetnost ponavljanja in možnosti predvidevanja nesre če 3.4.7. Zaklju ček 3.4.8. Viri, literatura in strokovne podlage Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 2/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana 3.4.1 UVOD Poplave so naravni pojav, ki z drugimi dinami čnimi pojavi oblikujejo zemeljsko površje. Poplave so povsod tam, kjer so vodni tokovi nanesli naplavinski pokrov in ga še nanašajo. To so dna dolin in ravnine, ki so obenem najprimernejša obmo čja za poselitev. Ve čje koli čine hribinskega materiala lahko prenašajo samo velike vodne koli čine, ki so nastale po intenzivnih padavinah. Poplave se lahko pove čajo zaradi neposrednih in posrednih vzrokov, ki so antropogenega izvora ali pa nastajajo zaradi medsebojnega delovanja naravnih sil, porušenega ravnotežja med zemljinami in zaradi dinami čnih pojavov kot so razli čne vrste erozij in napetosti v zemeljski skorji. 3.4.2. VIRI NEVARNOSTI IN MOŽNI VZROKI NASTANKA NESRE ČE Poplave lahko povzro čijo razli čno mo čne padavine, odvisno od tega, kakšne so odto čne razmere, na katerem delu vodotoka se poplave pojavijo in od trajanja intenzivnih padavin. Izjemne koli čine padavin nastanejo ob mo čnem ali trajnejšem dviganju vlažnega in razmeroma toplega zraka. V naravi poznamo ve č razli čnih pojavov. V poletnih nevihtnih oblakih, ki so deloma termi čnega izvora so vzponske hitrosti tudi do 40 m/s. Temu sledijo izredno mo čni nalivi, vendar obi čajno trajajo le kratek čas. Lahko pa pade v eni uri do 100 litrov padavin na kvadratni meter. V ljudski govorici se uporablja izraz " oblak se je utrgal". Izraziti oblaki vertikalnega razvoja zaradi dviganja zraka nastajajo poleti, ob prehodih hladnih front. Ciklonalne padavine nastajajo zaradi splošnega dviganja zraka v obmo čju nizkega zra čnega pritiska. Lahko so dolgotrajnejše vendar niso tako intenzivne kot pri nevihtnih oblakih. Posebne vrste padavin so orografske padavine, ki nastanejo zaradi dodatnega dviganja vlažnega in razmeroma toplega zraka ob gorskih ovirah. Obi čajno so povezane s ciklonalnimi padavinami, zelo pogosto pa se pojavijo ob nastanku sekundarnega ciklona pred prehodom hladne fronte. Orografske padavine so v Sloveniji najizdatnejše v pozni jeseni, ko priteka ob južnih ali jugozahodnih vetrovih topel in zelo vlažen zrak in je zaradi še vedno toplega morja absolutna vlaga v dotekajo čem zraku neprimerno ve čja kot pozimi ali pomladi, ko se morje že nekoliko ohladi. 3.4.3. VRSTE, OBLIKE IN STOPNJE OGROŽENOSTI Poplave so odvisne in se razlikujejo: • po tipu vodotoka (gorski, dolinski, ravninski) • glede na relief zemljišča (ježa, depresije) • po obsegu • glede na intenziteto in razprostranjenost padavin • glede na letni čas (jesenske, spomladanske poplave) • po tipu visokovodnega vala Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 3/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana • po trajanju • po pogostosti (npr. 20 letne poplave) • glede na vrsto zemljiš ča in zna čaj poplavljenih objektov Zna čilnosti so: • nastop je predvidljiv ter ve činoma omejen na jesensko in spomladansko obdobje • višina in obseg so znani • lahko trajajo dolgo časa • poškodb tal zaradi erozije ni • povzro čajo zakraševanje in odnašanje plodne zemlje v podzemlje • poplavne vode vsebujejo le malo lebde čih mineralnih plavin, tako da je odlaganje blata komaj opazno. Pregled stopnje ogroženosti pred poplavami Zap.št. Ob čina Stopnja poplavne Vodotoki ogroženosti 1. Borovnica srednja Borovniš čica 2. Brezovica visoka Ljubljanica, Barje 3. Dobrepolje visoka Raš čica, Podpeška jama, Kompoljske jame 4. Dobrova-Polhov Gradec visoka Gradaš čica, Horjulš čica 5. Dol pri Ljubljani visoka Sava 6. Domžale visoka Kamniška Bistrica,Radomlja,Ra ča, Pšata,Mlinš čica, Rovš čica 7. Grosuplje visoka Grosupeljš čica, Bi čje, Podlomš čica, Ra čna 8. Horjul visoka Horjulš čica, 9. Ig srednja Iška, Draga 10. Ivan čna Gorica visoka Temenica, Višnjica 11. Kamnik visoka Kamniška Bistrica 12. Ko čevje majhna ni 13. Komenda visoka Pšata, Reka 14. Kostel majhna ni 15. Litija visoka Sava 16. Ljubljana visoka Barje, Besnica, Gameljš čica, Glinš čica, Gradaš čica, Ljubljanica, Mali graben 17. Logatec srednja Reka, Hotenjka 18. Log-Dragomer srednja Barje 19. Loški potok srednja Mežnarjev Potok (Loški Potok) 20. Lukovica visoka Črni graben 21. Medvode visoka Sava, Sora 22. Mengeš srednja Pšata Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 4/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana 23. Morav če srednja Drtijš čica, Ra ča 24. Osilnica majhna Belica, Ribški potok, Sušica, Mirtovi čki potok 25. Ribnica srednja Ribnica, Sajevec, Bistrica 26. Sodražica srednja Bistrica 27. Škofljica srednja Barje delno 28. Šmartno pri Litiji srednja potok Reka 29. Trzin srednja Pšata 30. Velike Laš če srednja Kozarš čica, Želimeljš čica, Rašica 31. Vodice visoka Poljšak, Koprivnica, Dobrna 32. Vrhnika srednja potok Bela in Hribski potok, Podlipš čica, Barje Tabela 1: Stopnja ogroženosti pred poplavami v ob činah ljubljanske regije OPIS POPLAVNIH OBMO ČIJ Opisana so poplavna obmo čja na posameznih povodjih, ki so v celoti ali delno na obmo čju ljubljanske regije. SAVA na obmo čju ljubljanske regije Kranj - Dolsko Na zgornjem delu tega odseka sta zgrajeni HE Medvode in HE Mav čiče. Zaradi HE Medvode in prekinjenega pretoka plavin se struga nizvodno od HE na tem odseku poglablja. Obrežno poplavno obmo čje se pri čne nizvodno od Beri čevega na levem bregu Save. Najbolj ogrožena obmo čja so: • desni breg Save od izliva Seni čice do Medvod, kjer je tudi nekaj hiš • obmo čje nad Tecenskim jezom, ki sega na desnem bregu do naselja Medno in ogroža nekaj hiš. Na levem bregu je ogrožena ena hiša. • spodnji del naselja Toma čevo, pod mostom na obvoznici, ki ga ogroža Sava. • na nekaj mestih je možnost poplavljanja ceste Laze- Podgrad. Dolsko - Sava Na tem odseku je ogrožena naseljena površina mesta Litije, predvsem na levem bregu. Poleg stanovanjskega predela je ogroženo ve č industrijskih objektov, bencinski servis in cesta Ljubljana - Litija. Stanje še poslabša povratni udor vode iz mešanega kanalizacijskega sistema. Hidrotehni čni ukrepi za zavarovanje Litije niso prou čeni. Možnost bi bila izgradnja nasipov s pre črpavanjem vode. Ogrožena je tudi skupina hiš na obrobju aluvialne ravnice v naselju Save ter nekaj hiš v Ponovi čah in Logu. Poplavno sta ogroženi cesti Jevnica - Senožeti in Litija - Ponovi če ter železniška proga pri vasi Ponovi če. Poplavno ogrožena je tudi magistralna cesta Litija- Zagorje ob Savi, v kraju Spodnji Log ter lokalni cesti Zagorica - Ježa in Sava - Mošenik. Word:C/Delo/Na črti/Ocena ogroženosti/poplave 5/17 Ljubljana, marec 2012 Republika Slovenija Štab Civilne zaš čite za ljubljansko regijo Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Izpostava URSZR Ljubljana SORA V dolini Sore je ogroženih cca 15 ha urbanih in cca 835 ha ostalih zemljiš č. Obsežno poplavno področje je na odseku Sore med Škofjo Loko in Medvodami, posebno med krajema Ladja in Suha. Del poplavnega podro čja Sore je na obmo čju Škofje Loke v kranjski regiji in del na obmo čju ob čine Medvode v ljubljanski regiji. LJUBLJANICA Ljubljanica, brez levega pritoka Gradaš čice, poplavlja 305 ha urbanih in cca 8215 ha ostalih površin. Kraški izvir Ljubljanica je pri Vrhniki, kjer dobi pritoke Lubijo in Bistro. Nato te če preko Ljubljanskega barja proti Ljubljani. Zaradi omejene možnosti odtoka skozi Ljubljano se poplavne vode Ljubljanice in pritokov razlijejo preko ve čjega dela Ljubljanskega barja, kjer je poplavno ogroženih preko 8000 ha površin. Poplavno ogrožene so ceste: Želimlje - Ig, Notranje Gorice - Podpe č, Bevke - Blatna Brezovica, Črna vas - Lipe - Podpeč, Blatna Brezovica - Sinja Gorica, Ligojna - Vrhnika, na posameznih delih cesta skozi Podlipsko dolino in cesta Tomišelj - Brest. Ogrožena so tudi redko naseljena podro čja na južnem robu Ljubljane: Črna vas, Lipe in Ilovica. Del Lip in Črne vasi je ogrožen že ob manjši povratni dobi poplav. V primeru katastrofalnih visokih vod Gradaš čice je ogrožen tudi ves jugozahodni del Ljubljane. Nizvodno od Ljubljane oz. pod soto čjem Ljubljanice in Grubarjevega kanala je ogrožen krajši odsek ob stari Zaloški cesti in skladiš če Totre. Kriti čen je odsek Ljubljanice skozi Vev če, kjer je ogrožen precejšen del papirnice in nekaj stanovanjskih hiš. GRADAŠ ČICA Gradaš čica, vklju čno z Malim grabnom ogroža cca 425 ha urbanih površin in cca 830 ha ostalih zemljiš č. Na odseku Gradaš čice do Bokalc je na posameznih mestih ogrožena cesta Ljubljana - Polhov Gradec in objekti ob vodotoku ter aluvialni ravnici. Ogrožena je tudi cesta med Belico in Logom. Pri Bokalškem jezu se Gradaš čica razdeli na dva dela. Po stari strugi Gradaš čice odteka pretok le nekaj m 3 na sekundo, preostali pretok pa gre v strugo Malega grabna. Pri visokih vodah s povratno dobo 100 let pride na levem in desnem bregu Malega grabna do obsežnih poplav urbanih podro čij, ki zajamejo pretežni del jugozahodnega dela Ljubljane. Taka poplava je že prizadela ta del Ljubljane leta 1926. Za varovanje tega dela pred poplavami bi bilo potrebno zgraditi v povodju Gradaš čice akumulacije ali suhe zadrževalnike za zadrževanje visokega vala kapacitete 5 do 7 miljonov m 3.