ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 54, 2000, 2 (119) ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) 149 KAZALO – CONTENTS RAZPRAVE – STUDIES Andrej Komac, Vzpon Turja{kih v srednjem veku (2. del) ...................................... 151–178 The Rise of the Turjak (Auersperg) Lords in the Middle Ages (Part II) Janez Cvirn, Nacionalne in politi~ne razmere v Kanalski dolini pred prvo svetovno vojno. Primer Ukev ................................................................................. 179–195 National and Political Circumstances in Val Canale (Kanalska dolina) in Italy before and during WWI; the Case of Ugovizza (Ukve) Ivan Vogri~, Slovenski knji‘evniki in 1. svetovna vojna ........................................ 197–232 Slovene writers and WW I. Bo`o Repe, Slovenci v 80. letih (prvi del) ................................................................. 233–262 Slovenes in 1980s (Part I) ZAPISI – NOTES Marijan Gerdej, Pri~evanje dveh pisem o Antonu A{kercu (1856–1912) ............. 263–264 Two Letters on Anton A{kerc (1856–1912) Nadja Maganja, Lavo ^ermelj in njegova knjiga o {kofu Santinu ....................... 265–272 Lavo ^ermelj and His Book on Bishop Santin PROBLEMI IN DISKUSIJA – PROBLEMS AND DISCUSSION Matja‘ Klemen~i~, Ob pomislekih glede teze o starej{em slovenskem izseljenstvu ............................................................................................................... 273–276 On Second Thoughts Regarding the Thesis on Older Slovene Immigration JUBILEJI – ANNIVERSARIES Milica Kacin Wohinz ob njeni sedemdesetletnici (Nevenka Troha) ...................... 277–284 Milica Kacin Wohinz – Septuagenarian KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRRESSES, SYMPISIA, SOCIETY EVENTS 350-letnica praznovanja Vestfalskega miru (Majda Ora‘em).................................. 285–288 350th Anniversary of the Westphalia Peace Treaty Vzroki in posledice izseljevanja iz slovenske Istre po drugi svetovni vojni (Egon Pelikan) ....................................................................................................... 289–294 Reasons for and Consequences of Immigration from Slovene Istria Umetni{ka upodobitev podlo‘ni{kih dajatev in razstava v nekdanjem samostanu Seeon na Bavarskem (Jo‘e Ma~ek) ...................................................................... 294–295 Artistic Depiction of Serf Taxes and an Exhibit at the Former Seeon Monastery in Bavaria 150 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS Peter [tih, “Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza”. [tudija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412) (Ignacij Voje) ........................................... 297–299 Sr|an Purivatri}, Samuilova dr‘ava, obim i karakter (Andrej Novak).................... 299–301 Urban Bassi – Margit Kamptner, Studien zur Geschichtsschreibung Johanns von Viktring (Janez Mlinar) ........................................................................................ 301–303 Robert O. Donia, Islam pod Dvoglavim Orlom: Muslimani Bosne i Hercegovine 1878–1914 (Milan Liki~ Gu~ek) ............................................................................. 303–305 Stari krajepisi Istre (Olga Jan{a Zorn)....................................................................... 305–307 Zora Torkar, “Be`i Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud’ Kamnik gliha ni~ ni” Najpremo`nej{i me{~ani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Marija Klob~ar, Kamni~ani. Med izro~ilom in sodobnostjo. @ivljenje kamni{kih me{~anov od leta 1880 do druge svetovne vojne (Ignacij Voje) ......................................... 307–310 Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 25–26 (Jo‘e Ma~ek) ....................................................................................... 311–312 IZVLE^KI – ABSTRACTS Izvle~ki razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 54, 2000, 1 (118), 2 (119)........ I–IV Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Historical Review 54, 2000, 1 (118), 2 (119) ZGODOVINSKIZGODOVINSKI ^ASOPIS ^ASOPIS • 54 • •2000 54 • 2000• 2 (119) • 2 (119) • 151–178 151 Andrej Komac Vzpon Turja{kih v srednjem veku (drugi del) Posest Turja~anov Ugled plemi{ke rodbine je bil v srednjem veku ponavadi tesno povezan z obsegom dru‘inske posesti. Ker je temu obi~ajno bilo tako, sledi logi~na predpostavka, da je dina- mika kopi~enja posesti v znatni meri tudi kazalec postopnega nara{~anja mo~i in ugleda rodbine. Seveda pa sta kvaliteta in transparentnost tak{ne raziskave vedno odvisni zlasti od koli~ine in vrste ohranjenih virov. Poleg ~im ve~jega {tevila listin, ki sankcionirajo najrazli~nej{e transakcije s posestmi, mora imeti zgodovinar na razpolago vsaj en bolj ali manj to~en popis rodbinske posesti. Najbolj primerni so seveda urbarji. Glede na relativno slabo ohranjenost virov je potrebno poudariti, da je tovrstno analizo mogo~e izvesti le za zelo redke rodbine. Ob ohranjenem rodbinskem arhivu je med take rodbine mogo~e {teti tudi Turja~ane. Kot smo ‘e nakazali, je osnovni namen raziskave pokazati razvoj turja{kih posesti v ~asovnem razponu med pribli‘no sredino 13. stoletja in letom 1467, ko so si bratranci razdelili rodbinsko posest. Delilna listina iz 1467 vsebuje natan~en popis rodbinskih pose- sti in drugih pravic, zato kot vir predstavlja osnovo za pri~ujo~o raziskavo. V skladu z geografsko lego bomo v nadaljevanju lo~eno obravnavali razvoj posameznih sklopov rod- binske posesti. Zavoljo ve~je preglednosti dodajam k analizi posameznega posestnega kom- pleksa tudi pregledno karto. Po opravljeni analiti~ni raziskavi posameznih kompleksov bom v zaklju~ku strnil ugotovitve, ki bodo osvetlile najstarej{o zgodovino turja{ke posesti iz treh temeljnih perspektiv. Kolikor je zaradi pomanjkljivosti virov le mogo~e, bom sku{al okvirno prikazati tempo nara{~anja posesti v dvestoletnem obdobju, kakor ga zajema raz- iskava. Sledile bodo ugotovitve, ki zadevajo vpra{anje obstoja posebne rodbinske posestne politike, katere glavni cilj je bilo kopi~enje novih ter ohranjanje in zaokro‘evanje starih ozemelj. Tretjo perspektivo prina{a diskurz, ki nam bo pomagal, da si bomo zmogli – na podlagi primerjav s posestjo drugih gospodov – ustvariti realno sliko o absolutnem obsegu turja{ke posesti. Preden preidemo h konkretni analizi, naj omenim {e nekaj stvari pomembnih za njeno razumevanje. Analiza razvoja posesti ni zami{ljena tako, da bi nujno posegala v vse najmanj{e detajle, saj bi kaj takega presegalo okvire te raziskave. Za kaj takega tu ni niti prostora, po drugi strani pa je lovljenje detajlov ob razpolo‘ljivih virih pogosto tudi nemogo~e. @e na prvi pogled je iz listinskih virov mogo~e dobiti ob~utek, ki v tem primeru zagotovo ne vara, da je bila frekvenca prehajanja posesti iz rok v roke precej visoka. To pa pomeni, da se ‘e ob minimalni izgubi listin oziroma ob najrazli~nej{ih problemih, ki se porajajo pri interpreta- ciji razli~nih toponimov, jasna slika o prehajanju posesti iz rok v roke zelo hitro zamegli, ali pa povsem izgubi. Zaradi navedenih objektivnih okoli{~in in pa logi~ne omejitve sem se osredoto~il le na podatke o kmetijah (hubah). Poleg tega je nadvse pomembno, da se zave- damo realnih omejitev raziskave, ki jih pogojuje narava in ohranjenost virov. Rezultate, 152 A. KOMAC: VZPON TURJA[KIH V SREDNJEM VEKU zlasti kadar gre za ugotavljanje {tevila hub, je potrebno ve~inoma razumeti kot pribli‘ke, saj se je do povsem to~nih dognanj ~esto povsem nemogo~e dokopati. Na podlagi analize delilne listine je razvidno, da so Turja~ani leta 1467 razpolagali s 764 hubami.1 Posest se je raztezala od I‘anskega pri Ljubljani, preko Suhe Krajine in je segala vse tja do Kolpe v Beli Krajini. Organizirana je bila v posamezne urade, ki so se imenovali po Robu pri Turjaku, @elimljah, Blokah, Mokronogu in Metliki.2 Ob delitvi posesti so vsi uradi ostali v rokah veje s Turjaka. Bolj ali manj neodvisno od posameznih uradov in kmetij se v delilni listini omenja veliko {tevilo desetin, ki so na{tete na podlagi pripadnosti kmetij dolo~eni fari. Tako se omenjajo desetine v slede~ih dolenjskih farah: [entrupert, Trebnje, Otok (Gutenwerd), Mokronog, Dobrni~, Krka in Mirna Pe~. V omenjenih farah so Turja~anom pripadale desetinske pravice od skoraj sedemsto kmetij, kar je zagotovo predstavljalo zajeten dele‘ med celotnimi dohodki od posesti. Posest v Beli Krajini Izmed vseh rodbinskih posesti je ta v Beli Krajani najmlaj{a glede na ~as pridobitve. Toda, ‘e kar na za~etku je potrebno ugotoviti, da je prav njihova posest v teh krajih – v primerjavi z ostalimi kompleksi turja{ke posesti – {e najbolj podrobno raziskana. Prisotnosti Turja~anov v tem delu dana{nje Slovenije je precej pozornosti namenil Du{an Kos v svojem diplomskem delu ter v izdaji urbarjev, ki se nana{ajo na omenjeno ozemlje.3 Zato se predstavitev razvoja tukaj{nje turja{ke posesti opira na Kosove izsledke, ki jih zmoremo tu {e nekoliko izostriti. Posest Turja~anov v 26 belokranjskih vaseh je spadala pod metli{ki urad in je zna{ala ob delitvi leta 1467 121 hub, kar predstavlja – na podlagi izra~una dobljenega iz delilne listine – 16 % vseh turja{kih hub.4 Za lego teh posesti je zna~ilno, da niso bile strnjene okoli dolo~enega jedra, temve~ so bile razpotegnjene prakti~no vzdol‘ cele Bele Krajine; od Mehovega na severu pa skoraj do Vinice na jugu. Razdrobljenost gre pripisati zlasti heterogenosti glede na izvor, saj so turja{ke hube tod prvotno pripadale – najverjetneje – petim razli~nim zemlji{kim gospodom. Kar zadeva ~as pridobitve