Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_2_9.pdf | DOST. 02/10/21 4.35 Andreja Musar, Diplomske naloge iz slovenske knji`evnosti na ljubljanski slovenistiki 239 DIPLOMSKE NALOGE IZ SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI NA LJUBLJANSKI SLOVENISTIKI 1 Uvod Na ljubljanski slovenistiki (ki je bila do pred kratkim del Oddelka za slovanske jezike in knji‘evnosti Filozofske fakultete, sedaj pa ima samostojen oddelek) je v letih njenega delovanja diplomiralo ‘e mnogo {tudentov, kar seveda pomeni, da je bilo napisano tudi veliko diplomskih nalog. @e pred desetletji je za~ela nastajati zbirka podatkov o nalogah iz slovenske knji‘evnosti: sprva spontano, kot arhiv, nato pa vse bolj sistemati~no. Kmalu po prodoru ra~unalnikov je dobila sodobnej{o, ra~unalni{ko obliko. Danes je zbirka oblikovana s pomo~jo programa Eva (avtor Primo‘ Jakopin) in dostopna tudi na spletnem naslovu http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/. Zbirka vsebuje podatke o vseh diplomskih delih iz slovenske knji‘evnosti, dostopnih v oddel~ni knji‘nici. Nekatera starej{a dela so ‘al izgubljena (marsikaj se je izgubilo med selitvami iz stare stavbe Univerze v Ljubljani v NUK in nato v novo stavbo Filozofske fakultete), nekatera pa verjetno nikoli niso prispela v knji‘nico in se {e vedno nahajajo pri svojih avtorjih ali mentorjih. Omeniti je treba {e obse‘no zbirko diplomskih nalog o poeziji NOB, ki je nastala pod mentorstvom Borisa Paternuja1 in ki prav tako ni vklju~ena v skupno zbirko. Zavedati se torej moramo, da podatki, katerih analizo prina{a ta prispevek, ne ponujajo povsem popolne slike o doslej nastalih diplomskih nalogah iz slovenske knji‘evnosti, vendarle pa nakazujejo strokovna prizadevanja v slovenski knji‘evnosti. Pri analizi je bilo upo{tevanih 1224 diplomskih del, nastalih do jeseni leta 2003. [tevilo tekstov, katerih podatki so vneseni v zbirko o diplomskih nalogah, je sicer nekoliko vi{je, toda v mnogih primerih gre zgolj za seminarske naloge in referate (ki pred desetletji {e niso nastajali tako mno‘i~no kot danes in so bili zato v oddel~ni knji‘nici shranjeni skupaj z diplomskimi nalogami). Upo{tevana so bila le dela, na katerih je nedvoumno ozna~eno, da gre za diplomsko nalogo. Diplomske naloge so segment literarne vede, ki povezuje raziskovalno in pedago{ko sfero. Teme in metode, ki si jih pri pisanju teh del izbirajo diplomanti, ne odra‘ajo le njihovih lastnih preferenc, temve~ vsaj do neke mere tudi preference njihovih mentorjev. Sklepamo lahko, da imajo ugotovitve, do katerih so pri{li pisci diplomskih nalog, in postopki, ki so jih uporabili, dolo~en vpliv tudi na njihovo nadaljnje pedago{ko in raziskovalno delo. Namen raziskave je ugotoviti, katere teme in metode v diplomskih nalogah prevladujejo. 2 Analiza klju~nih besed 2.1 [tudentom (in njihovim mentorjem) je od literarnih zvrsti o~itno najbli‘ja epika, saj velika ve~ina diplomskih nalog (723) obravnava pripovedno prozo. Poezija je z 203 obravnavami dale~ za njo, {e manj zanimanja pa je za raziskovanje dramatike (167 diplomskih nalog). Razmerje med njimi je razvidno s Slike 1. 2.2 Veliko {tudentov se zanima za mladinsko knji‘evnost (kar ni ni~ nenavadnega, saj gre ve~inoma za bodo~e u~itelje sloven{~ine) – obravnava jo 94 diplomskih del. Tudi raziskovanje slovstvene folklore je s 27 diplomskimi nalogami dokaj popularno. Omeniti velja {e interes za 1 Gre za diplomske naloge, ki so temeljile na terenskem delu oz. zbiranju gradiva; projekt, ki ga je financiralo Ministrstvo za znanost in pri katerem je sodelovalo ve~ kot 50 {tudentov, je vodil k nastanku {tirih knjig antologije Slovensko pesni{tvo upora: 1941–1945. SR 2 - 2004.pmd 239 05. 07. 04, 9:59 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_2_9.pdf | DOST. 02/10/21 4.35 240 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 2, april–junij Slika 1 dramatika 15% poezija 19% proza 66% obravnavo avtorjev, ki ustvarjajo zunaj slovenskih meja: za raziskovanje zamejske, zdomske ali izseljenske knji‘evnosti se je doslej odlo~ilo 19 {tudentov. 2.3 Med klju~nimi besedami obi~ajno najdemo tudi literarnovrstne in/ali ‘anrske oznake besedil, ki jih obravnava posamezna diplomska naloga. V naslednjem seznamu so upo{tevane vse oznake, ki so se pojavile vsaj trikrat. roman 251 novela 108 povest 106 drama 62 ~rtica 43 zgodovinski roman/zgodovinska povest 43 kme~ka povest 34 satira 20 pravljica 19 kriminalni roman/kriminalka 15 spomini 14 potopisni roman/potopis 14 esej 13 groteska 12 humoreska 11 avtobiografski roman/avtobiografija 11 znanstvena fantastika 10 sonet 10 komedija 9 poeti~na drama 9 fantasti~na pripoved 8 radijska igra 8 zgodovinska drama 8 slikanica 8 biografski roman/biografija 8 SR 2 - 2004.pmd 240 05. 07. 04, 9:59 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_2_9.pdf | DOST. 02/10/21 4.35 Andreja Musar, Diplomske naloge iz slovenske knji`evnosti na ljubljanski slovenistiki 241 dnevnik 7 ‘enski roman 7 tragedija 7 podlistek (feljton) 6 pridiga (retori~na proza) 6 ep 5 legenda 4 ljudska igra 4 ljudska pesem 4 pripovedka 4 kratka zgodba 3 slika 3 balada 3 veseloigra 3 bajka 3 Glede na veliko {tevilo diplomskih nalog, ki se ukvarjajo s pripovedno prozo, ni presenetljivo, da so na vrhu seznama pripovednoprozne vrste. Najdalj{a vrsta, roman, je tudi najbolj priljubljen predmet obravnave. Od ‘anrov je najpogosteje obravnavan zgodovinski, nedale~ za njim pa je kme~ki. (Kadar med klju~nimi besedami posamezne diplomske naloge najdemo oznako, ki je hkrati ‘anrska in literarnovrstna (npr. zgodovinski roman), ji je vselej pridru‘ena {e splo{nej{a, zgolj literarnovrstna oznaka (roman), zato so v 251 pojavitvah besede roman zajeti tudi vsi zgodovinski, kriminalni idr. romani.) 2.4 Mnoga diplomska dela se bolj kot s samim leposlovjem ukvarjajo z dejavnostmi, ki so z njim tako ali druga~e povezane: 29 jih raziskuje literarno kritiko, 27 publicistiko, 16 pa esejistiko. 31 diplomskih nalog ugotavlja, kak{na je bila recepcija posameznih leposlovnih del v dolo~enem obdobju. 11 jih raziskuje poetiko/avtopoetiko obravnavanega avtorja, 17 se jih posve~a predvsem avtorjevemu umetnostnemu oz. literarnemu nazoru, 6 pa njegovemu svetovnemu ali dru‘beno- politi~nemu nazoru. 2.5 Slovenisti~ne diplomske naloge se ne omejujejo samo na slovensko knji‘evnost. 26 se jih ukvarja s prevodi (bodisi iz sloven{~ine v tuji jezik bodisi nasprotno) in/ali s teorijo prevajanja. Velikokrat najdemo tudi primerjavo dolo~enega slovenskega avtorja s pripadnikom kake druge nacionalne knji‘evnosti. Najpogosteje obravnavane tuje knji‘evnosti si sledijo v naslednjem vrstnem redu: angle{ka knji‘evnost 17 francoska knji‘evnost 9 ruska knji‘evnost 9 nem{ka knji‘evnost 8 italijanska knji‘evnost 7 poljska knji‘evnost 5 ameri{ka knji‘evnost 4 hrva{ka knji‘evnost 3 ~e{ka knji‘evnost 3 2.6 Nekatere diplomske naloge obravnavajo posamezna literarnozgodovinska obdobja ali smeri (ve~inoma v povezavi s posameznimi avtorji): SR 2 - 2004.pmd 241 05. 07. 04, 9:59 Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_2_9.pdf | DOST. 02/10/21 4.35 242 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 2, april–junij ekspresionizem 17 simbolizem 6 naturalizem 6 modernizem 6 moderna 5 nadrealizem 5 realizem 4 ludizem 4 eksistencializem 4 protestantizem 4 reizem 3 Dale~ najpogosteje je obravnavan ekspresionizem. Seveda pa dejstvo, da je npr. realizem omenjen le {tirikrat, ne pomeni, da se samo {tiri diplomske naloge ukvarjajo z avtorji, ki so ustvarjali v tem obdobju; pove nam le, kolikokrat je bil pri obravnavi besedil v ospredju ~asovnostilski pristop. (Veliko ve~ {tudentov se, morda pod vplivom mentorjev, raje kot zanj odlo~a za ‘anrski pristop.) 2.7 Naslednja stvar, ki nam jo povedo klju~ne besede, je, da se je veliko (46) piscev diplomskih nalog osredoto~ilo na knji‘evne osebe v obravnavanih delih. V~asih gre preprosto za glavne knji‘evne osebe dolo~enega dela. Najpogosteje (v 14 primerih) je obravnavan lik ‘enske, v ostalih primerih pa je v ospredju lik u~itelja, posebne‘a, otroka idr. 6 diplomskih nalog obravnava pripovedovalca. Ostalim prvinam notranje zgradbe besedila, kot sta npr. kraj in ~as dogajanja, je posve~enih zanemarljivo malo diplomskih del. 2.8 Motivi in teme leposlovnih del, obravnavanih v diplomskih nalogah, so iz klju~nih besed ve~inoma razvidni le takrat, ko so v sredi{~u obravnave (~e seveda od{tejemo dejstvo, da nam o tematiki del pogosto veliko pove ‘e ‘anrska oznaka). Z 18 obravnavami je tu prepri~ljivo na prvem mestu NOB (~e tej {tevilki dodamo uvodoma omenjeno zbirko diplomskih nalog, posve~enih poeziji NOB, je to prvo mesto {e toliko bolj prepri~ljivo). Sledijo ljubezen (8 obravnav), narava (6), smrt (5) in Celjski grofje (5). 2.9 Klju~na beseda, ki je ni bilo mogo~e uvrstiti v nobeno od zgoraj omenjenih kategorij, pojavi pa se dokaj pogosto, je humor. 17 diplomskih nalog se tako ali druga~e ukvarja z vpra{anjem humorja v leposlovnih besedilih. Prav tako »neuvrstljiva« je Mohorjeva dru‘ba: njo in besedila, izdana pri njej, si je za temo svojega diplomskega dela izbralo 9 {tudentov. 3 Raziskovalna metoda v diplomskih nalogah Iz klju~nih besed je ve~inoma te‘ko sklepati, kak{no metodo si je pisec diplomske naloge izbral za obdelavo obravnavane snovi. Nekoliko ve~ o tem nam povedo naslovi diplomskih nalog: pogosto je iz njih mogo~e ugotoviti vsaj to, ali je v sredi{~u {tudentovega zanimanja avtor, besedilo ali bralec. Natan~nih {tevilk nam sicer tudi pregled naslovov ne more dati (iz naslovov, kot je Josipina Turnograjska – ‘ivljenje in delo, lahko nedvoumno sklepamo, da je v sredi{~u avtor, medtem ko pri naslovih kot Anton Medved in njegove tri tragedije o tem ne moremo biti prepri~ani).