<ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography JUDOVSKI ZBORNIK <ASOPIS LETNIK 71 STR. MARIBOR ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 36 1-2 IN NARODOPISJE 1-321 2000 Òf&s V v. •.#5 Fotografija na naslovnici' Nekdanja sinagoga v Mariboru (foto: Bogo Cerin) Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata "Historical - Abstract" in "America: History and Life" Abstracts of this review are included "Historical -Abstract" and "America: History and Life" <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography JUDOVSKI ZBORNIK Letnik 71 - Nova vrsta 36 1.-2. zvezek 2000 IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU MARIBOR 2000 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE REVIEW FOR HISTORY AND ETHNOGRAPHY IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU ISSN 0590-5966 Uredniški odbor - Editorial Board dr. Janez Cvirn, dr. Darko Friš, dr. Paul Garde (Francija), Miroslava Graši=, mag. Jerneja Feriez, dr. Walter Lukan (Avstrija), dr. Janez Marolt, dr. Jože Mlinaric, dr. Franc Rozman, mag. Vlasta Stavbar, dr. Janez Šumrada, dr. Igor Ziberna in dr. Marjan Znidari= Glavni in odgovorni urednik - Chief and Responsible Editor dr. Darko Friš Pedagoška fakulteta p.p. 129 SI - 2001 Maribor telefon: (062) 22 93 6558 fax:(062) 28 180 e-pošta: [email protected] Tehni=na urednica - Tehnical Editor Zdenka Semli= Rajh Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor ZVEZEK JE IZDAN V SODELOVANJU S Pedagoško fakulteto v Mariboru in Pokrajinskim arhivom v Mariboru http://www.pfmb.uni-mb.si/czn/ <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE - LETNIK 71/36 , LETO 2000, ŠTEVILKA 1 - 2/2000 KAZALO Spremna beseda - Foreword : 5 Razprave - Studies ZGODOVINSKI PRIKAZ - HISTORICAL OVERWIEV Johannes Heil, DIE JUDEN IN DER POLITIK DES RÖMISCH-DEU- TSCHEN REICHES BIS ZUM 16. JAHRHUNDERT 9 Judje v politiki Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti do 16. stoletja Jews in the Policy of the Holy Roman Empire of the German Nation un- til 16th century Jože Mlinaric, JUDJE NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM DO NJIHOVE PRISILNE IZSELITVE V LETU 1496 49 The Jews in Slovenian Styria until their Expulsion in 1496 Walter Brunner, GESCHICHTE DER JUDEN AUF DEM GEBIET DES HEUTIGEN BUNDESLANDES STEIERMARK IM MITTELALTER .... 71 Zgodovina Judov na ozemlju današnje avstrijske zvezne dežele Šta- jerske v srednjem veku. History of Jews on the Territory of Present-Day Austrian Styria in Middle Ages Wilhelm Wadl, ZUR GESCHICHTE DER JUDEN IN KÄRNTEN IM MIT- TELALTER 95 K zgodovini Judov na Koroškem v srednjem veku. History of Jews in Charinthia in Middle Ages. Maren Frejdenberg, AGAIN ON THE EXILES OF 1497 - 1515 107 Ponovno o izgonih v letih 1497 - 1515 Silva Bon, IMMIGRAZIONI E PRESENZA EBRAICA A TRIESTE NEI SECOLI XIV E XV 113 Priseljevanje Judov v Trst in njihova tamkajšnja prisotnost v 14. in 15. stoletju Immigration and the Presence of Jews in Trieste in the 14th and 15th Century Zmago Šmitek, KRIŽARJI, ROMARJI, SPOKORNIKI: NAŠI SREDNJE- VEŠKI STIKI S SVETO DEŽELO 119 Crusaders, Pilgrims, Penitents: Slovenian medieval contacts with the Holy Land KULTURNA DEDIŠ<INA - CULTURAL HERITAGE Ruth E. Gruber, Samuel D. Gruber, JEWISH MONUMENTS IN SLO- VENIA 135 Judovski spomeniki v Sloveniji Janez Mikuž, NEKDANJA ŽIDOVSKA <ETRT IN NEKDANJA SINAGO- GA V MARIBORU 159 The Former Jewish Quarter and Former Synagogue in Maribor Heidrun Heigert, DIE SPÄTMITTELALTERLICHE SYNAGOGE IN WIEN (13. - 15. JAHRHUNDERT) 173 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE - LETNIK 71/36 , LETO 2000, ŠTEVILKA 1 - 2/2000 Poznosrednjeveška sinagoga na Dunaju (13. - 15. stoletje) Late Medieval Synagogue in Vienna (13th - 15th Century) Ulrich Klein, DIE MITTELALTERLICHE SYNAGOGE VON MARBURG A. D. LAHN 203 Srednjeveška sinagoga v Marburgu na Lahni Medieval Synagogue in Marburg/Lahn Elmar Altwasser, DIE BAUGESCHICHTE DER MITTELALTERLICHEN SYNAGOGE VON ERFURT, THÜRINGEN 229 Gradbena zgodovina srednjeveške sinagoge v Erfurtu na Turinškem Construction of the Medieval Synagogue in Erfurt Hannelore Künzel, DIE ASCHKENASISCHEN UND SEPHARDISCHEN HAGGADOTH DES MITTELALTERS: EIN VERGLEICH IHRER IL- LUSTRATIONEN 261 Aškenaške in sefarditske Hagade v srednjem veku: primerjava njihovih ilustracij Askenasim and Sefardim Haggadoth in Middle Ages: Comparison of their Illustrations Peter Pavel Klasinc, O ARHIVSKEM GRADIVU ZA ZGODOVINO JUDOV DO KONCA 16. STOLETJA V NEKATERIH ARHIVIH SREDNJE EV- ROPE 285 Archival Sources for Jewish History until the end of the 16th Century in some Archives of Central Europe Elisabeth Schòggl - Ernst, DIE VERTREIBUNG DER JUDEN AUS STEIERMARK, KÄRNTEN UND KRAIN AM ENDE DES MITTEL- ALTERS: QUELLEN UND GESCHICHTE 299 Izgon Judov iz Štajerske, Koroške in Kranjske konec srednjega veka: vi- ri in zgodovina The Expulsion of Jews from Styria, Charinthia and Carniola at the end of the Middle Ages: Sources and History Wolf Moskovich, CZERNOWITZ AS A MAJOR CENTRE OF JEWISH IDENTITY AND CULTURE 315 Crnovice (Cernovci) kot pomembno središ=e judovske identitete in kul- ture SPREMNA BESEDA SPREMNA BESEDA Leta 1996 je minilo petsto let, odkar je kralj Maksimilijan I. na prizadevanje deželnih stanov podpisal listino o izgonu Judov z ozemlja dežel Štajerske in Koroške in isti je kot cesar v letu 1515 odlo=il o izgonu judovskega življa tudi iz dežele Kranjske in s tem zape=atil nadaljnjo usodo Judov teh dežel. S tem se je kon=ala ve=stoletna prisotnost tega marljivega in gospodarsko uspešnega ter duhovno bogatega življa na velikem delu slovenskega narodnostnega ozemlja. Judje so odigrali v preteklosti srednjeveške Evrope izredno pomembno vlogo, zlasti še na njenem gospodarskem in kulturnem polju. Njihova glavna pridobitna dejavnost, trgovina na daljavo že v zgodnjem srednjem veku in denarni posli v kasnejših stoletjih so imeli za posledico, da so prišli v skoraj vse predele Evrope. Zaradi svoje osnovne gospodarske dejavnosti, predvsem trgovanja in denarnih poslov, pa so bili navezani na tedanja gospodarska in prometna središ=a. Zato so se naselili tam, kjer so bili dani pogoji za njihovo eksistenco. V srednji Evropi se je judovski živelj naselil predvsem v meš=anskih naseljih in je sooblikoval njihovo gospodarsko in kulturno podobo. Na slovenskem narodnostnem ozemlju sre=ujemo Jude predvsem od 12. stoletja naprej vzporedno z nastankom meš=anskih naselij. Števil=no kot tudi glede gospodarske vloge, ki so jo odigrali, so Judje bili pomembni zlasti v Mariboru, na Ptuju, v Celju, v Ljubljani, v Gorici, Trstu in v nekaterih koroških mestih. Ohranjene listine pri=ajo, da je njihova dejavnost segala preko deželnih meja in da je mobilnost judovskega življa bila izredno mo=na. Tako so bila naša mesta v gospodarskem pogledu tudi preko judovskega življa povezana s celotno srednjo Evropo. <eprav so se Judje kot posebna skupina prebivalstva z lastno vero, obi=aji in na=inom življenja naseljevali po mestih znotraj mestnega obzidja v posebni =etrti, pa ne pomeni, da so živeli izklju=no v svojem getu. Primeri Velikovca na Koroškem, Ljubljane in Maribora pri=ajo, da je sicer ve=ji del judovskega življa živel lo=eno od krš=anskega prebivalstva, da pa je del le- tega živel tudi zunaj judovske =etrti, ve=krat raztresen po drugih mestnih =etrtih. Judje so v mestu veljali za posebno skupino prebivalstva, izklju=eno iz vseh javnih služb in združenj, npr. cehov, in so se morali že na zunaj razlikovati od drugega prebivalstva. Pa= pa so živeli doma in v javnosti po svojih verskih predpisih in obi=ajih, vklju=eni v judovsko ob=ino, ter so smeli voliti si svoje predstojnike, judovske mojstre in druge funkcionarje. Svoje <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 1 - 2/2000 verske obrede so opravljali v sinagogi, v svojem verskem, duhovnem in kulturnem središ=u. Judje so veljali za zaš=itence vladarja, katerih najve=ji upnik je bil prav ta, in ki jim je imenoval posebnega judovskega sodnika za urejevanje sporov in drugih zadev, ki so izvirale iz njihovih stikov s krš=anskim prebivalstvom. Od za=etka 15. stoletja, zlasti pa še od sredine stoletja, se je položaj Judov mo=no poslabšal, hkrati pa je v mnogih deželah naraš=alo sovraštvo do tega, do tedaj gospodarsko tako uspešnega življa. Negativen odnos do Judov je imel namre= svoje korenine v verskih predsodkih ter je bil tudi posledica gospodarskih in socialnih razmer tedanjega =asa. Gospodarsko uspešni Judje so pomenili zlasti za meš=ane konkurenta, katerega gospodarsko dejavnost je bilo treba omejiti ali pa celo povsem prepre=iti. Odpor do judovskega življa je rasel po naših mestih in do njega sta bila sovražno razpoložena tako plemstvo kot tudi kme=ki živelj. H gospodarskim razlogom moramo pridjati tudi še versko nasprotstvo, ki se je pri krš=anskemu prebivalstvu pojavilo zlasti v =asu naravnih nesre= ter gospodarskih in duhovnih kriz. Posledica je bila preganjanje Judov ter njihov trajni ali za=asni izgon iz posameznih srednjeevropskih mest ali iz celih dežel, kar se je zgodilo tudi z Judi v ve=ini slovenskih dežel v letih 1496 in 1515. Na podlagi odredbe kralja Maksimilijana I. iz leta 1496 so morali tudi mariborski Judje, ki so bili najštevil=nejša in gospodarsko najmo=nejša skupnost izmed vseh mest, v katerih so Judje prebivali, zapustiti mesto Maribor, s katerim jih ni vezalo le ve=stoletno sosedstvo, temve= jih je kljub vsem verskim in kulturnim razlikam vezalo tudi mirno sožitje. Zato je mesto Maribor =utilo za potrebno in za svojo dolžnost, da se spomni žalostnega dogodka izpred petsto let, ki je pretrgal dolgo nit sožitja med meš=ani in judovskim življem, hkrati pa je hotel poglobiti vednost o tem prebivalstvu ter o njegovih gospodarskih in kulturnih dejavnostih ne le v Mariboru in na nekdanjem slovenskem narodnostnem ozemlju, temve= tudi v širšem srednjeevropskem prostoru. Zato sta Oddelek za zgodovino Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Pokrajinski arhiv Maribor 14. januarja leta 1997 priredila razstavo in enodnevni simpozij z naslovom Mariborski Židje ob petstoletnici izgona iz mesta. Univerza v Mariboru, Pokrajinski arhiv Maribor in Mestna ob=ina Maribor pa so v dneh od 16.