ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE HOČE-SLIVNICA ZA LETO 2017 Pripravljavci: Mag. Peter Cokan, Vanja Jus, Janja Šijanec, Irma Bračko, Stanko Rafolt, Metka Oberlajt, Maja Krajnc, Metka Meglič, Neva Dolgoš, Jasna Kmetec, Katja Arnšek, Drago Slanič. OBČINA HOČE-SLIVNICA ŢUPAN dr. Marko SORŠAK, univ. dipl. gosp. inţ. 1 VSEBINA GRADIVA ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE HOČE-SLIVNICA ZA LETO 2017 Na osnovi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) je neposredni uporabnik, to je občina Hoče-Slivnica, dolţan pripraviti zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto ter ga predloţiti v obravnavo in sprejem občinskemu svetu Občine Hoče – Slivnica. I. POSLOVNO POROČILO O DOSEŢENIH CILJIH IN REZULTATIH V LETU 2017 II. ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE HOČE – SLIVNICA ZA LETO 2017 III. UVOD 1. Priprava, predlaganje in sprejemanje Zaključnega računa proračuna občine Hoče- Slivnica za leto 2017 2. Struktura in vsebina Zaključnega računa proračuna občine 3. Ocena delovanja sistema notranjega nadzora javnih financ 4. Poročilo o ukrepih za uravn. proračuna in njihovi realizaciji v skladu z 41. členom ZJF 5. MAKROEKONOMSKA IZHODIŠČA NA OSNOVI KATERI JE BIL PRIPRAVLJEN PRORAČUN ZA LETO 2017 6. Obrazloţitev sprememb neposrednih uporabnikov med letom v sklad z 47. Členom ZJF 7. Poročilo o spremembah med sprejetim in veljavnim proračunom glede na sprejete zakone in občinske odloke v skladu z 47. členom ZJF z obrazloţitvijo sprememb neposrednih uporabnikov med letom v skladu s 47. členom ZJF IV. 1. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA 1. Bilanca prihodkov in odhodkov 2. Račun finančnih terjatev in naloţb 3. Računa financiranja 2. POSEBNI DEL PRORAČUNA Realizirani finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna V. OBRAZLOŢITEV SPLOŠNEGA IN POSEBNEGA DELA PRORAČUNA VI. POROČILO O IZVEDBI NAČRTA RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA LETO 2017 VII. RAČUNOVODSKO POROČILO S POJASNILI K IZKAZOM LETNEGA POROČILA ZA LETO 2017 VIII. POROČILO O UPRAVLJANJU EZR OBČINE HOČE SLIVNICA IX. POROČILO O PORABI SREDSTEV REZERV IN SPLOŠNE PRORAČUNSKE REZERVACIJE X. POROČILO O PRERAZPOREDITVI SREDSTEV 2 I. POSLOVNO POROČILO OBČINE HOČE SLIVNICA ZA LETO 2017 1. OSNOVNI PODATKI O OBČINI HOČE SLIVNICA Občina Hoče Slivnica leţi v severovzhodni Sloveniji med Pohorjem in Dravskim poljem. Ustanovljena je bila leta 1998 v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi. Osnovni podatki o Občini Hoče Slivnica so naslednji: - Transakcijski račun: 01360-0100009425 - Matična številka: 1365568000 - Identifikacijska številka: SI24685844 - Šifra dejavnosti: 84.110 - Površina: 53,7 km2 - Število prebivalcev: 11.285 (Vir: SURS na dan 1.1.2017) - Število naselij: 13 Občino Hoče Slivnica sestavljajo naslednja naselja: Bohova, Čreta, Pohorje, Hotinja vas, Orehova vas, Pivola, Polana, Radizel, Rogoza, Slivnica pri Mariboru, Slivniško Pohorje, Spodnje Hoče in Zgornje Hoče. Naselja so zdruţena v pet KS in sicer KS Hoče, KS Slivnica, KS Reka Pohorje, KS Rogoza in KS Orehova Hotinja vas. Krajevne skupnosti niso samostojne pravne osebe. V Občini Hoče Slivnica je organizirano osnovnošolsko izobraţevanje v okviru Osnovne šole Dušana Flisa Hoče s podruţnico Reka Pohorje in Osnovne šole Franca Lešnika Vuka v Slivnici. Predšolska vzgoja poteka v enotah vrtcev v Rogozi, Hočah in Slivnici. Osnovna zdravstvena dejavnost je organizirana v skupnem zdravstvenem domu v Hočah in Slivnici pri Mariboru. 2. ORGANI OBČINE HOČE SLIVNICA V skladu z zakonom in statutom Občine Hoče-Slivnica so organi občine: OBČINSKI SVET: Joţef Merkuš, Anita Arzenšek, Aleš Kobal, Martina Rauter, Boris Pust, Andreja Kavaš, Konrad Vrhovšek, Matjaţ Strnad, Marijan Haloţan, Doroteja Stajnko, Franjo Mihalič, Anton Obreht, Zvonimir Trstenjak, Romana Roţman, Bojan Mlaj, Janko Jurgec, Zdravko Čufar, Rok Klajnšek, Srečko Ornik. Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolţnosti občine in šteje 19 članov. ŢUPAN: Marko Soršak Ţupan občine predstavlja in zastopa občino, vodi občinsko upravo in je odgovoren za izvrševanje proračuna občine. PODŢUPANJE: Anita Arzenšek in Andreja Kavaš (imenovani v letu 2016) 3 NADZORNI ODBOR: Ţura Drago, Marijan Frangeţ, Faleţ Branko, Karmen Meznarič, Danica Haloţan. Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Ima 5 članov, ki jih je imenoval občinski svet. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoţenjem občine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev 3. ZAKONSKA PODLAGA ZA DELOVANJE OBČINE Občina deluje na naslednjih pravnih osnovah: - Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, - Zakon o lokalni samoupravi, - Zakon o javnih financah, - Zakon o izvrševanju proračuna, - Zakon o financiranju občin, - Statut Občine Hoče Slivnica in drugi splošni akti občine Po koncu proračunskega leta, ki je enako koledarskemu letu, mora občina pripraviti zaključni račun proračuna do 28.02.2016. Zaključni račun je pripravljen z vidika predpisov, ki urejajo javne finance in računovodstvo. 4. DEJAVNOST OBČINE Občina Hoče-Slivnica samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz drţavne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. Naloge občine so opredeljene v 7. členu Statuta občine Hoče Slivnica. Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: - normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, - upravlja občinsko premoţenje, - omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, - ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, - skrbi za lokalne javne sluţbe, - zagotavlja in pospešuje vzgojno izobraţevalno in zdravstveno dejavnost, - pospešuje sluţbe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in druţine, za socialno ogroţene, invalide in ostarele, - pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, - skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge naloge varstva okolja, - upravlja, gradi in vzdrţuje ceste, površine za pešce, kolesarje, javne parkirne površine, ureja promet, - skrbi za poţarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč, - izdeluje obrambne dokumente, - ureja javni red v občini, 4 - skrb za mlade v občini, - pospešuje razvoj turizma, - inšpekcijsko nadzorstvo, - ugotavlja javni interes v primeru razlastitve za potrebe občine, - določa namembnost urbanega prostora, - gospodari s stavbnimi zemljišči, - zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov, - ter ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Obveznosti občine na različnih področjih njenega dela določajo številni področni zakoni in podzakonski akti, ki jih mora občine upoštevati pri izvajanju svojih nalog. 5. MAKROEKONOMSKA IZHODIŠČA NA OSNOVI KATERI JE BIL PRIRPAVLJEN PRORAČUN ZA LETO 2017 Skladno s 17. členom ZJF mora minister pristojen za finance obvestiti občine o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo predloga proračuna. Dne 13.10.2015 smo izhodišča ter navodila za pripravo proračuna za leti 2016 in 2017 prejeli. Podlaga za pripravo občinskih proračunov so Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2015 Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju: UMAR). Izhodišče za načrtovanje stroškov dela je, da se masa sredstev za kritje stroškov dela v letu 2016 ohrani na ravni leta 2015 in poveča za učinke realiziranih napredovanj v letu 2015. V letu 2017 so se stroški dela lahko načrtovali v višini načrtovanih sredstev za leto 2016, pove- čanih za učinke napredovanj v letu 2016. Podlaga za pripravo občinskih proračunov so Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2015 Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju: UMAR). Izhodišče za načrtovanje stroškov dela je, da se masa sredstev za kritje stroškov dela v letu 2016 ohrani na ravni leta 2015 in poveča za učinke realiziranih napredovanj v letu 2015. V letu 2017 se stroški dela lahko načrtujejo v višini načrtovanih sredstev za leto 2016, poveča- nih za učinke napredovanj v letu 2016. Jesenska napoved rasti bruto domačega proizvoda v letu 2015 je 2,7 %, v letu 2016 pa 2,3 %. Izvoz in zasebna potrošnja bosta ključna dejavnika gospodarskega okrevanja, nekoliko niţja rast v prihodnjem letu pa bo predvsem posledica niţjih drţavnih investicij ob prehodu na finančno perspektivo 2014−2020. Do konca leta 2015 pričakujemo nadaljnjo rast izvoza in zasebne potrošnje ter ponovno nekoliko večji obseg drţavnih investicij ob predvidenem pos- pešenem črpanju sredstev EU iz prejšnje finančne perspektive, ki se letos zaključuje. Drţav- na potrošnja bo znova beleţila skromni padec, ki bo izhajal iz restriktivnosti pri zaposlovanju in racionalizacije izdatkov za blago in storitve. Nekoliko niţja letošnja rast bruto domačega proizvoda v primerjavi s preteklim letom bo posledica manjšega prispevka investicij in predv- sem niţjega prispevka menjave s tujino zaradi nekoliko niţje rasti izvoza in okrepljene rasti uvoza, ki sledi višji domači potrošnji. Tudi v letu 2016 bosta ključna dejavnika rasti izvoz in v še nekoliko večji meri kot letos zasebna potrošnja. Poleg izboljšanja mednarodne konkurenč- nosti bo na rast izvoza