SUBKULTURESUBKULTURE prispevki za kritiko in analizo družbenih gibanj XII. SUBKULTURNI AZIL MARIBOR, 2013 Frontier 073 Zbornik SUBKULTURE: prispevki za kritiko in analizo družbenih gibanj, XII. št. Tematska izdaja: Socializacija in socialne formacije © Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, 2013 Vse pravice pridržane. Nobenega dela te knjige ni dovoljeno ponatisniti, reproducirati ali posredovati s kakršnimikoli sredstvi, elektronskimi, mehanskimi, s fotokopiranjem, zvokovnim snemanjem ali kako drugače, brez poprejšnjega pisnega dovoljenja založbe Subkulturni azil. Uredil: dr. Andrej Naterer Odgovorna urednica: Tatjana-Tanja Cvitko Lektorirala: Nina Klaučič Recenzenta: doc. dr. Marina Tavčar Krajnc, doc. dr. Smiljana Gartner Oblikovanje ovitka: Zlatko Kuret Oblikovanje in prelom: PDesign, Peter Dobaj s.p. Izdal: Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Maribor http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil Za založbo: Branko Hedl Tisk: Ale d.o.o., Postojna Naklada: 500 izvodov Izid knjige so podprli: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Mestna občina Maribor Dravske elektrarne Maribor Notesniki.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 316.723 SOCIALIZACIJA in socialne formacije / [uredil Andrej Naterer]. - Maribor : Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, 2013. - (Knjižna zbirka Frontier ; 073) (Subkulture : prispevki za kritiko in analizo družbenih gibanj. Tematska izdaja ; št. 12) ISBN 978-961-6620-40-6 1. Naterer, Andrej COBISS.SI-ID 76356097 SOCIALIZACIJASOCIALIZACIJA ININ SOCIALNESOCIALNE FORMACIJEFORMACIJE Uredil dr. Andrej Naterer SUBKULTURNI AZIL MARIBOR, 2013 Kazalo Andrej Naterer Uvod stran 5 Barbara Turk Niskac Vprašanje socializacije v antropološki teoriji stran 8 Petra Cafnik Uludağ Socializacija an simboli identitete v Turčiji stran 22 Biljana Milošević – Šošo Maloljetnička delikvencija u BiH: pokazatelj neuspješne socijalizacije stran 38 Kristina Patljak Zakaj mladi ostajajo doma: primer Slovenije stran 50 Aleš Maver ROMANUS ET CHRISTIANUS: Drobci o težavni socializaciji zgodnjih kristjanov v rimsko družbo stran 74 Tin Mudražija Anatomija navijaške subkulture in socializacije na ozemlju nekdanje Jugoslavije stran 86 Maja Bitenc Z Idrijskega v Ljubljano: sociolingvistični pogled stran 106 Andrej Naterer Na cesto in nazaj: socializacija v deviantnost in resocializacija cestnih otrok stran 126 4 Andrej Naterer Uvod Glavna tema pričujoče številke Subkultur se nanaša na socializacijo in z njo povezanimi socialnimi formacijami. Namen številke je predstaviti individualne raziskovalne projekte in razmišljanja avtorjev ter širšemu občinstvu interdisciplinarno približati tematiko. Barbara Turk Niskac se v prispevku z naslovom VPRAŠANJE SOCIALIZACIJE V ANTROPOLOŠKI TEORIJI ukvarja s pregledom temeljnih slovenskih in anglosaksonskih del, ki obravnavajo socializacijo skozi antropološko perspektivo, s posebnim poudarkom na problematizaciji razumevanje socializacije. Avtorica ugotavlja, da je v starejših raziskavah socializacija razumljena kot proces prestopa iz domene narave v domeno kulture, proces socializacije se konča, ko otrok, ki je v procesu pasiven, postane kompetenten odrasli član družbe. Sodobno razumevanje socializacije pa otroku priznava aktivno vlogo v procesu učenja ter razume socializacijo kot odprt, vseživljenjski proces, ki ga sodobne teorije poskušajo preseči. Petra Cafnik Uludağ v poglavju z naslovom SOCIALIZACIJA IN SIMBOLI IDENTITETE V TURČIJI prinaša analizo zgodovinskega ozadja deljenosti družbe v sodobni Turčiji. Avtorica izhaja iz predpostavke, da politična in posledično tudi kulturna segregacija v veliki meri temeljita na specifičnih in globoko ukoreninjenih socializacijskih tehnikah in praksah, kiso posledično tudi osnova za realizacijo političnih identitet ter simbolnih identifikacij. S poglavjem z naslovom MALOLJETNIČKA DELIKVENCIJA U BiH: POKAZATELJ NEUSPJEŠNE SOCIJALIZACIJE avtorica Biljana Milošević – Šošo v pričujočo številko Subkultur prispeva diskusijo o mladoletniškem prestopništvu s primeri relevantnih sociopatoloških pojavov v Bosni in Hercegovini. Skozi njeno raziskavo, ki je sestavni del širših raziskovalnih aktivnosti v proučevanju sociopatoloških pojavov v BiH, se kaže prisotnost tovrstne tematike v lokalnem dnevnem časopisju, ugotavlja pa, da Bosna in Hercegovina glede relevantne problematike pomembno ne izstopa. 5 Kristina Patljak se v prispevku z naslovom ZAKAJ MLADI OSTAJAJO DOMA: PRIMER SLOVENIJE ukvarja z vprašanjem, zakaj mladi v Sloveniji ostanejo doma znatno dlje kot njihovi evropski sovrstniki. Avtorica pri iskanju odgovora s pomočjo mednarodnih raziskav, drugih virov uradne statistike, različnih poročil, znanstvenih člankov in predvsem raziskav, izvedenih v slovenskem prostoru, obravnava različne faktorje (materialni, strukturalni, kulturni in socializacijski), ki bi utegnili biti vzrok omenjenega družbenega pojava. Po njenih ugotovitvah so mladi v Sloveniji soočeni z materialnimi in strukturnimi omejitvami, zaradi česa pragmatično izberejo bolj privlačno rešitev in ostanejo doma. Pomemben dejavnik pri njihovi odločitvi je tudi dober odnos s starši ter prostorsko udobje, družine pa velikokrat opravljajo tudi vlogo emocionalnega podpornika. Aleš Maver v prispevku z naslovom ROMANUS ET CHRISTIANUS: Drobci o težavni socializaciji zgodnjih kristjanov v rimsko družbo obravnava vprašanje rimske identitete med kristjani v Antiki. Po avtorjevih ugotovitvah so poganski kulti v veliki meri onemogočali integracijo kristjanov, prelomno točko pa vidi v širši aplikaciji “Rimske teologije”. Tin Mudražija se v svojem prispevku z naslovom ANATOMIJA NAVIJAŠKE SUBKULTURE IN SOCIALIZACIJE NA OZEMLJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE loti analize subkulture nogometnega navijaštva in vpliva specifične socializacije na navijače, ki si preko svojega kluba in igralcev krepijo svojo identiteto, občutek pripadnosti, varnost in moč. Ključno karakteristiko predstavlja tudi nasilje, ki po avtorjevih besedah presonificira subkulturo nogometnega navijaštva. Avtor posebno pozornost nameni tudi povezavi navijaških subkultur na področju nekdanje Jugoslavije s političnimi strukturami, kar je bilo velikokrat uporabljeno za doseganje političnih ciljev. Prispevek Maje Bitenc z naslovom Z IDRIJSKEGA V LJUBLJANO: sociolingvistični pogled obravnava jezikovno socializacijo oseb, ki se zaradi šolanja ali dela vključujejo v drugo okolje. Prispevek temelji na kvalitativni analizi sociolingvističnih intervjujev s petimi geografsko mobilnimi osebami, ki se dnevno ali tedensko vozijo z Idrijskega v Ljubljano. Avtorica posebno pozornost namenja njihovemu zaznavanju lastnih jezikovnih izbir pri socializaciji v osrednjeslovenskem prostoru in njihovi refleksiji o tem, izkušnjam z jezikovno rabo, jezikovnim stališčem ter povezavi med jezikom in identiteto. Predstavljeni kvalitativni podatki osvetljujejo kvantitativni 6 rezultati dveh poskusov s tehniko prikritih dvojic, izvedenih na idrijski in eni izmed ljubljanskih gimnazij. V sklepnem poglavju, ki nosi naslov NA CESTO IN NAZAJ: socializacija v deviantnost in resocializacija cestnih otrok, Andrej Naterer predstavlja podatke, zbrane med cestnimi otroki v ukrajinski Makejevki. Avtor se ukvarja z analizo deviacije v socializaciji otrok, ki pristanejo na cesti, analizira pa tudi dva programa resocializacije in reintegracije, ki delujeta v njihovem lokalnem okolju. Predstavljeni podatki so bili zbrani med letoma 2000 in 2012 med 68 respondenti, ki so v času raziskave živeli na cesti in v dveh organizacijah, ki sta obdelani kot študiji primera. Po avtorjevih ugotovitvah je deviantnost, ki jo otroci razvijejo skozi življenje na cesti, v veliki meri pogojena z atipično družinsko strukturo in šolskim neuspehom, ki sta za otroke travmatična. Otroci posledično iščejo podporo v vrstniški skupini, ta pa je organizirana v obliki deviantne oziroma delinkventne subkulture. Avtor na podlagi analize predstavljenih študij primerov ugotavlja, da so v resocializaciji bolj uspešni programi, ki temeljijo na togi in predpisani strukturi in represivnem programu resocializacije cestnih otrok. 7 Barbara Turk Niskac Vprašanje socializacije v antropološki teoriji POVZETEK V prispevku avtorica predstavi temeljna slovenska in anglosaksonska dela, ki obravnavajo socializacijo skozi antropološko perspektivo. V nadaljevanju problematizira razumevanje socializacije ter kako se je le to spreminjalo od srede 20. stoletja do danes. V starejših raziskavah je bila socializacija razumljena kot proces, skozi katerega je otrok šele vstopil iz domene narave v domeno kulture ter s tem postal družbeno bitje. Socializacija naj bi se končala s tem, ko je otrok postal kompetenten odrasli član družbe. Predpostavljalo se je tudi, da je otrok v tem procesu pasiven. Nasprotno sodobno razumevanje socializacije otroku priznava aktivno vlogo v procesu učenja ter predpostavlja, da je socializacija odprt proces, ki poteka celo življenje. Poleg tega sodobne teorije poskušajo preseči dihotomijo med naravo in kulturo, saj priznavajo, da se otrok kot družbeno bitje že rodi ter nemudoma vstopi v intersubjektivni odnos s soljudmi, ki ga obdajajo, ter v proces učenja, ki hkrati narekuje kontinuiteto in spreminjanje. Ključne besede: socializacija, učenje, antropologija otroštva. THE QUESTION OF SOCIALIZATION IN ANTHROPOLOGICAL THEORY ABSTRACT The author presents contemporary anthropological slovene and anglosaxon research about socialisation. She questions the understanding of socialisation and presents how this understanding was changing from