ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 1 . 25—31 25 Ferdo Gestrin •' VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI ' •-•'_.• V SREDNJEM VEKU. Na prvem simpoziju o zgodovini domžalske občine sem v svojem prispevku o razvoju fevdalnih odnosov in fevdalne posestne razdrobljenosti obravnaval naselja predvsem v zveži s kolonizacijskim procesom.1 Tu nameravam dati sliko vaških naselij glede na njihovo starost. Po zadnjem Občanovem priročniku je bilo v letu 1986 na ozemlju domžal­ ske občine 165 naselij, ki so bila povezana v 28 krajevnih sku~pnbsti, te pa v šest krajevnih uradov (Blagovica, Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Ra­ domlje).2 Mnoga izmed teh naselij oziroma vasi so vključila večje ali manjše število zaselkov in tudi samotnih kmetij. Zaselkov, ki jih je za Moravsko do­ lino znotraj naselij podrobno opisal S. Stražar,3 pri tej analizi'nisem vključeval, prav tako pa tudi ne samotnih kmetij, ki so številne na Moravškem in v hri­ bovitem svetu severno od Črnega grabna. Vključevanje teh enot v našo pro­ blematiko bi zahtevalo še novih raziskovalnih naporov.4 V sedanji domžalski občini sta dva poglavitna poselitvena jedra in sicer na območju Mengša in okoli Moravč. Tema dvema jedroma, ki ju na nek način povezuje oziroma se jima priključi še poselitev Črnega grabna, moremo slediti daleč nazaj v prazgodovino. Posamezne arheološke najdbe to dovolj trdno do­ kazujejo, hkrati pa kažejo tudi na kontinuiteto naselitve od starokamene dobe do poselitve tega prostora s predniki Slovencev. V vsem tem tisočletja dolgem obdobju od paleolitika prek neolitika, bronaste in železne dobe do propada antike so na ozemlju sedanje domžalske občine našli materialne ostanke živ­ ljenja, grobišča,in zlasti za rimsko obdobje tudi ostanke naselij. Ze tedaj se je naselitev vedno bolj koncentrirala na področju obrobja vzdolž reke Bistrice, na območju Moravske doline in po Črnem grabnu kot prometni smeri proti vzho­ du, ki je prišlo do veijave zlasti v času rimskega gospostva. Naj navedemo le nekaj najdišč kot primere v dokaz. V Babji jami južno od vasi Gorjuša so našli ledenodobno rezilo iz kremenjaka. Mladokamene najd­ be so izkopali na Šumberku pri Domžalah, v Bistrici pri Količevem in v Trzinu; bronasta doba je zastopana v najdiščih Ihan, Bistrica pod Šumberkom, Brdo pri Lukovici, Trnjava, Dol; a stara in mlajša železna doba v Domžalah, Luko­ vici, Gradišču pri Lukovici, potem v Mengšu z dvema halštatskima grobiščema, Moravčah, Homcu in drugje. Se številnejše so lokacije najdišč z ostanki iz rim­ ske dobe. Na domžalskih tleh je ob eni izmed najvažnejših rimskih cest na Slo­ venskem (Aquileia—Emona—Celeia—Petovio in naprej) bila antična naselbina. Ob Grobljah je verjetno stal rimski kostel, vsekakor so tam našli bogate rim­ ske izkopanine. V Mengšu, kjer je tekla stranska rimska cesta, so našli številne antične ostanke; ob tej cesti je bila tod nekje rimska postaja Ad quarto decimo. Tudi v Ihanu so našli predmete iz rimske dobe. V bližini Zaboršta pri Dolu je na severnozahodnem vrhu v smeri proti Ihanu dokazano rimsko grobišče. V Črnem grabnu je bila v bližini Podpeči pri Lukovici na zgoraj omenjeni cesti 1 F. Gestrin, Obdobje fevdalizma na ozemlju domžalske občine v luči zemljiškega gospo­ stva Jablje, Zbornik občine Domžale, Domžale 1979, str. 27—29. 2 Občanov priročnik 1986, Ljubljana 1986, str. 60—64. 3 S. Stražar, Moravska dolina. Življenje pod Limbarsko goro, Moravče 1979, str. 78—107. 4 Npr. Ceänjice v Moravski dolini so zajele zaselke Dunaj, Njive, Požarnica, Rigelj, Klen, Grmače, Planina, Podbrdo, Hribce in Brdo; Drtija zaselke Belnek, Gorica, Kovačina, Podbrdo, Kuga, Straža, Stance, Laze, Steballja, Storovje in Brinje; Limbarska gora pa zaselke Mrzlica, Pristava, Sija, Planjava, Globočlca. Havne, Zore, HruSka, Vodice, Heber. Posamezne samotne kmetije nosijo imena kot so npr. Lipoväek, DoHtiar, Bezovljak, Golkar, GobovSek, Goriäek, Ceh, Jazbec, Ferjančlč in druga. 26 F. GESTRIN: VAŠKA NASELJA V DOMŽALSKI OBČINI rimska poštna postaja Ad publicanos. Ostanki rimske utrdbe naj bi bili še v Blagovici, kjer se omenjajo tudi grobovi. Na prehodu iz Črnega grabna proti vzhodu je bila v smeri proti Celeji naselbina Atrans, kjer je bila carinska po­ staja in kjer so našli številne rimske predmete (prim, še najdišča Dobrava, Grič pri Ihanu, Vir, Lukovica, Gradišče pri Lukovici, Kompolje, Prevalje itd.).5 V času preseljevanja Slovanov so osnovo za njihovo naselitev na obravna­ vanem prostoru tvorila ta že v antiki in še pred njo ustvarjena poselitvena ob­ močja in na njih nastale kulturne površine. Zato je tod in v bližini možno ugo­ toviti posamezne toponime, ki dokazujejo, da so Slovani tudi na tem ozemlju še naleteli na staro romanizirano prebivalstvo ob svojem prihodu. Tako naselje, ki ima verjetno neposredno kontinuiteto z antiko, so Trojane (Atrans). Na staro prebivalstvo kaže tudi Račni vrh oziroma Lačni vrh, ki je sprva nosil naziv Laški vrh, kakor kaže nemški naziv za kraj (poleg poznejšega Tatzenberg sta­ rejši Walchsperg; prim, za Lahovče — Walchsdorf), in morda tudi toponim Vo- šče pri Krašnji (Vošče — Vašče; Laschitz).6 Poselitev Slovanov je bila sprva še sorazmerno redka in so najstarejša naselja nastala na vznožju ali ob vznožju hribov in deloma na hribih, ki se dvigajo iznad ravnine ter na ozemlju vzdolž zemljepisno pogojenih prometnih smeri. Poglavitna poselitev je bila torej ve­ zana na pas, ki se vleče vzdolž Bistrice od Stahovice do Ihana, in obrobje hri­ bov od Trzina in Mengša proti severozahodu. Gostejša je bila zopet po Morav­ ski dolini, a redkejša v obrobju dna doline Črnega grabna proti. Trojanam. Doseljeni Slovani so se v sedanji domžalski občini potemtakem najgosteje na­ selili na ozemlju že do tedaj nastalih prvotnih poselitvenih jeder, to je na ozem­ lju okoli Mengša in Moravč. Tod so nastajala tudi najstarejša naselja prednikov Slovencev. Upravičeni smo namreč predpostavljati, da sta bila tako Mengeš, kjer so arheologi ugotovili velika slovanska grobišča, kakor tudi Moravče v sta- roslovenski dobi sedeža župskih oziroma županskih enot. Uničil jih je šele pro­ ces fevdalizacije po končanih madžarskih navalih in po koncu madžarske pre­ vlade nad tem ozemljem. Ob tej župski ureditvi je v oporo županove oblasti in moči, ki se je odvajala od ljudstva, zrasla plast kosezov morda že do prve polo­ vice 9. stoletja. Na Moravskem sta ostanek tega kraja Sp. in Zg..Koseze, ki ju je šteti med stare vasi.7 . \ Po fevdalizaciji, ki se je zaključila do začetka 12. stoletja, je sledilo dolgo trajajoče obdobje mlajše kolonizacije tudi na domžalskem ozemlju. Največji razmah je dosegla v 13. stoletju; v naslednjem stoletju je kolonizacija na našem ozemlju že pojenjavala. Poslej je bila kolonizacija omejena že na obrobje prvot­ nega poselitvenega prostora in so tedaj nastajali le manjši zaselki in samotne kmetije. Vendar moremo manjšemu pridobivanju kulturne zemlje slediti še daleč v novi vek. Posledica teh kolonizacijskih naporov je bila velika zgostitev vasi in prebivalstva. Lahko rečemo, da so že ob koncu srednjega veka obstajale skoraj vse vasi, ki jih poznamo danes.8 V zgodovinskih virih, kolikor jih doslej poznamo, se številne vasi v sedanji domžalski občini javljajo že do konca srednjega veka. Vendar se vasi iz razum­ ljivih vzrokov prvič omenjajo precej pozneje kakor pa so v resnici nastale. Po časovnem redu omembe si sledijo takole: v 12. stoletju se v virih pojavijo To­ pole (1136/1250), Velika vas (sredi 12. stoletja), Mengeš (1154/6) in Domžale (ok. * Prim. Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975, str. 177—196 s tam navedeno litera­ turo; T. Knific, Carniola in the Early Middle Ages, Balcanoslavica 5 (1976), str. 118; M.Zupančič, Arheološki najdišči Trojane in Mengeš, Zbornik občina Domžale, Domžale 1979, str. 15 si. in tam navedena literatura; M. Slabe, Poskus prikaza poselitve v Ljubljanski kotlini (5. in 6. stoletje), Zgodovina Ljubljane, Ljubljana 1984, str. 57 si. in tam navedena literatura. 6 Prim. M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 1500), Ljubljana 1975, str. 716 in 727—1309 dec. 21 ; F. Gestrin, Obdobje fevdalizma, o. c, str. 26. ' M. Kos, Istorija Slovenaca, Beograd 1960, str. 57 si. ; D. Vuga, Le scoperte del primo me­ dioevo a Mengeš, Balcanoslavica 4 (1975), str. 33—48; T. Knific, Dati archeologici sulla colonizza­ zione della Marca di Kranj nei secc. X e XI, Balcanoslavica 4 (1975), str. 57—65. s Za kolonizacijo prim. M. Kos, Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, Geografski vest- nik 23 (1951), str. 157—177; isti, Starejša naselitev na Kranjski ravnini, 900 let Kranja, Spominski zbornik, Kranj 1960, str. 51—73; T. Knific, Dati archeologici, o.e., str. 57 si.; F. Gestrin, Obdobje fevdalizma, o. c, str. 26—29. ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 27 1200/1230) ;9 v 13. stoletju se omenjajo Studa (1207), Dob (1223), Ihan (1228), Trojane (1229), Moravče (1232), Homec (1238), Peče,(1288),Tuitaq (S£ in^g SLiïïïj5^l(2S£i. Uočja: Jelša (1300),. K^g»^^ pri Lukovici (1301), Javorščica (Sp. in Zg., 1301), Kopnvmk£801• J^g^ Rudnik (1301), Trzin (1301), Vrhpolje pri Moravčah 1301), Psata (1302), Krasce a (i 3lÄf(1319), Ćelije (1320), ^^^KAA SS? A ÄÄ^^ S^огаиЛзЗ^ 9*£S Zasorica (1337) Brdo pri Lukovici (1340), Pogled pri Moravčah Ü340) Boršt (l!S Hrast e pri Moravčah (1341), Sp. Koseze (1341) Planina SS' Preser e pr Moravčah (1341), Ziče (1341), Gorjuša (1346) Zlato polje S KoS e (1347), Dupeljne (1348), Negastrn (1348) Ргекаг № ш Zg 1350) Zalog (1351), Prapreče (Sp. in Zg., 1353), Radomlje (1353), Vrhovlje pri Lukovici (1353) Ples (1355), Obrše (1358), Preserje pri Zlatem polju (1359), Rova SÄ pri Krašnji (1363), Gorice pri Moravčah (1364), Prelog pri Blagovici 369 ' lete 1369) Podoreh (1370), Zlatenek (1378), Imovica (1384 , Olsevek |. Gorenje pri Blagovici (1385), Prikrnica (1391), f^^^^ Hrastnik pri Trojanah (ok. 1400), Javorje pri Blagovici (ok : 400), Knzate * 1400) Log pri Blagovici (ok. 1400), Podmilj pri Blagovici (ok }400) Prevalje ok 1400) Prvine pri Tro anah (ok. 1400), Suša (ok. 1400 , S™*«^'<*: .^ n Zavrh pri Trojanah (ok. 1400). V 15.