Kras, destinacija avtohtonih produktov www.agrotur.si www.agrotur.it Kras zaznamujejo edinstvene klimatske in geološke značilnosti, izjemna pestrost favne in flore ter značilna kraška krajina s svojimi tradicionalnimi izdelki, med katerimi posebej izstopata kraški teran in kraški pršut. Vse našteto daje temu območju edinstvenost, ki predstavlja pojem v svetovnem merilu. Čezmejni Kras je vse bolj priljubljena turistična destinacija z dobrimi prometnimi povezavami. Nahaja se v neposredni bližini slovenske in italijanske meje in se odlikuje po številnih, predvsem naravnih znamenitostih, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Obiščete lahko katero od kraških jam, Škocjanske jame so celo na seznamu kulturne dediščine UNESCA, gurmani lahko razvajate svoje brbončice v mnogih gostilnah, na kmečkih turizmih in priljubljenih osmicah. Bolj željnim narave je na voljo obisk Kobilarne Lipica, ustanovljene že leta 1580, ki se ponaša z vzrejo avtohtone slovenske pasme konj, lipicanci. Ob vsem tem pa ne gre spregledati tipične kraške arhitekture, bogatega umetnostnega izročila in literarnih poti na tem področju delujočih umetnikov. Teran Spoštovani ljubitelji vina! Kraška planota je na prvi pogled siromašna. Kamor koli se ozreš, je polno goličav in kamenja, vendar se v njej skriva mnogo lepega in seveda gospodarsko pomembnega, zato je vredna ogleda. Kras najbolj slovi po svojih naravnih lepotah, kraški arhitekturi in kraških jamah (Vilenici, Škocjanski jami …), Lipici, kraški kulinariki, pršutu in prijaznih ter gostoljubnih Kraševcih. Pokrajino krasijo tudi lepi vinogradi in kraške vinske kleti, kjer zori svetovna vinska posebnost, ki ji Kraševci pravijo TERAN. Gojitev tega posebnega rdečega vina sega daleč v zgodovino. Iz zapisov starega rimskega zgodovinarja Plinija izhaja, da so prav to vino visoko cenili ne samo Rimljani, temveč tudi Grki, ki so ga poznali pod imenom pretoriansko vino severnega Jadrana. Tudi rimska cesarica Julija je pripisovala svojo visoko starost uživanju vina, ki ga Plinij imenuje Puc inium oziroma omnium nigerima, pridelanemu na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timav, to je na kraški planoti. Janez Vajkard Valvasor leta 1689 v svojem delu Slava vojvodine Kranjske namenja precej besed gospodarski pomembnosti pridelovanja vina in trgovanja z njim v teh krajih. O teranu piše tudi velikan evropskega vinogradništva tistega časa, Goethe (1876) ter drugi domači in tuji strokovnjaki, med njimi naš rojak, pisec prve strokovne slovenske knjige Vinoreja, Matija Vertovec (1844) in Maksimiljan Ripper (1910), avtor knjige z naslovom Kraški teran. Spoštovani Vinogradniki so tisti, ki slišijo klice vinogradov ter vinske trte in znajo prisluhniti, zato se vedno znova vračajo k njej. Tako se poraja poseben, edinstven odnos med ljudmi, pokrajino in vinsko trto. In ravno ta odnos daje čar in lepoto našemu vinu TERAN. TERAN je tista svetovna posebnost, ki zahteva izrazito zbranost ob konzumiranju, če ga želimo razumeti in doživeti ob jedi z vsemi svojimi čutili. Prav omenjena umetnina narave ustvarja posebno vzdušje, ki ga zaznamuje to vino. Zato je vsak kozarec terana, ki vam ga ponujamo, nekaj edinstvenega. V njem je skrita zgodba o zemlji, soncu, vetru in ljudeh, ki ga pridelujejo z vsemi specifikami, ki se odražajo v njegovi izraziti sadni cvetici, ki nas spominja na sveže gozdne sadeže. Po okusu je vino suho, sadno, strukturno, polno, mineralno, plemenito, z dolgim pookusom in najčistejšo izvirnostjo. Dolgoletne izkušnje človeškega rodu potrjujejo tudi njegove blagodejne učinke pri slabokrvnosti, vnetju črevesja in utrujenosti. Vino vsebuje veliko vitaminov B-kompleksa. Je bogato z antioksidanti, kot so resveratrol in antociani, ki zavirajo oksidacijo lipoproteinov. Prav zaradi teh odlik sodi TERAN med izbrane posebneže, ki krasijo naš Kras. dr. Friderik Vodopivec Vino teran je bogato z rdečimi barvili, imenovanimi antociani. Ko zaužijemo vino, se del teh barvil zelo hitro absorbira iz želodca, del iz črevesa, večina pa se jih izgubi zaradi razgradnje v črevesju. Majhen del barvil, ki se znajdejo v krvi po zaužitju, je izjemno dragocen: barvila prehajajo v stene ožilja in izzovejo vazodilatacijo (povečan premer krvnih žil, ki vodi do povečane prekrvavitve). Na ta način se zmanjša krvni pritisk. Vsebnost antocianov, najdenih v krvi, sicer ne dosega visokih vsebnosti nekaterih zdravil, vendar majhni kumulativni učinki zelo blagodejno vplivajo na naše zdravje. Drug zanimiv cilj rdečih barvil vina so naši možgani! Zelo hitro po zaužitju so bile majhne vsebnosti barvil najdene v možganih. So te vsebnosti dovolj velike za zaščito možganskih celic pred negativnimi učinki staranja? Dandanes veliko dejstev kaže, da antociani pripomorejo k vitalnosti možganskih celic. Številne znanstvene raziskave potrjujejo, da imajo ljudje, ki zmerno uživajo rdeče vino, boljše mentalne sposobnosti v kasnejših letih. Vendar raziskovalci še vedno iščejo razloge za takšen rezultat. Dokler jih ne poznamo, priporočamo pitje vina v zmernih količinah. Ni razloga, da bi vino prenehali uživati: ena merica na dan nam pomaga ohranjati zdravje. Prof. Sabina Passamonti Kraški pršut Kraški pršut je geografsko zaščitena gastronomska posebnost in mesnina z največjo prepoznavnostjo pri slovenskem potrošniku, kar mu daje odličen potencial za razvoj lokalnega turizma. Kraševci so bili od nekdaj povezani s sušenimi mesninami, saj so jim naravne klimatske razmere z značilno burjo in vlago ter arhitektura kraških hiš omogočale ugodne pogoje za sušenje. Čez Kras so vodile mnoge trgovske poti in ime kraški pršut ponesle v svet ter s tem pripomogle k ohranitvi tradicije. Kraški pršut je sušena mesnina, ki jo uvrščamo v skupino mediteranskih pršutov. Zanje je značilen dolgotrajen postopek predelave brez dimljenja, ki obsega suho soljenje z uporabo grobe morske soli, podaljšano soljenje ali počitek ter sušenje in zorenje. Morska sol je edini dodatek, ki se uporablja v predelavi, pomembna pa je za obstojnost in okus izdelka. Začetne faze soljenja potekajo pri nizki temperaturi (tradicionalno pozimi), v tem času se sol enakomerno razporedi po pršutu in ga stabilizira do te mere, da višja temperatura v času sušenja in zorenja nima kvarnega vpliva, temveč intenzivira kompleksne biokemične procese, ki izoblikujejo značilno aromo in okus pršuta. Rezino zrelega pršuta odlikuje značilna intenzivna rožnatorde- ča barva, polnost vonja in sladko-slan okus. V ustih se hitro topi in pospešuje izločanje sline. Tradicija uživanja kraškega pršuta je povezana tudi z ročnim rezanjem. Po mnenju Krašev- cev ga je treba za največji užitek združiti s kraškim teranom. Napredek v znanosti in tehnologiji je omogočil prilagoditev tradicionalnih postopkov zahtevam sodobnega človeka. Trendi zdrave prehrane težijo k zmanjšanju uživanja soli, čemur sledijo tudi proizvajalci kraškega pršuta. Uživanje pršuta v primernih količinah predstavlja vir esencialnih snovi za telo (aminokislin, železa, vitaminov B-kompleksa in maščobnih kislin), kar poleg senzorične popestritve pripomore še k uravnoteženju in dopolnitvi naše vsakodnevne prehrane. dr. Meta Čandek Potokar in dr. Stanislav Renčelj Hotel dobrega terana Ideja Hotela dobrega terana je povezati ponudnike dobrega kraškega vina teran tudi v smislu nastanitvenih možnosti. Čeprav ne gre za tipičen hotel, smo se vseeno odločili za tovrstno poimenovanje. Hotel ima namreč za javnost prepoznaven pomen. Navdih za Hotel dobrega terana je model razpršenega hotela. Nastanitvene enote so lokacijsko razmaknjene, kar omogoča vasi oziroma nekemu ožjemu območju postati »hotel«, ki nudi možnost nastanitve, gostinske storitve in vključevanje drugih ponudnikov v mrežo aktivnosti, kot so turistično vodenje, prodaja prehrambnih izdelkov, vina in spominkov, ponudba ježe s konji, ogled lokalnih muzejev in zbirk, izposoja koles idr. Nastanitvene kapacitete razpršenega hotela so zagotovljene v prostorih posameznih družinskih hiš, v zasebnih apartmajih ali počitniških hišah. Nekatere nastanitvene stavbe so tudi preurejena stara kmečka domovanja, seniki in druga gospodarska poslopja. Namestitve so primerne za pare, družine in manjše skupine. Smisel Hotela dobrega terana je združiti vse čezmejne pridelovalce dobrega kraškega terana, ki ponujajo tudi nastanitvene storitve, da bi v prepletu ponudbe omogočili gostu pravo doživetje Krasa, hkrati pa poplačali gostitelju njegov trud. K nam prihaja gost, drugačen od turista, ki najema hotelsko sobo v nekem razvpitem turističnem kraju. Gost, ki se poslužuje nastanitvenih storitev Hotela dobrega terana, preživlja svoj čas na poseben, enkraten način. Kras odkriva preko okusov, vonjev, prijateljstev in kontrastov narave. Spoznava nove in drugačne prostore, jih po želji obišče, hkrati pa se vanje lahko začasno naseli in v njih domuje. Na ta način se lažje stopi z lokalnim dogajanjem in bolj doživeto spoznava njegove ljudi, kraje, naravo, navade in kulinariko. S Kraševci ima priložnost vzpostaviti iskrene in prijateljske odnose, ki so ob kozarcu dobrega terana lahko še pristnejši. Izbira nočitev v Hotelu dobrega terana je zato zagotovilo gostu za neposredno doživljanje in okušanje avtohtonih kraških produktov ter spoznavanje vseh njegovih magičnih kotičkov. Več na spletni povezavi: www.hoteldobregaterana.si Seznam članov združenj čezmejnih kraških pridelovalcev terana E-pošta: Spletna stran: Tel.: Odprtost: Matej Colja Predhodna Coljava 10 [email protected] www.coljawines.com +38631492363 najava 6223 Komen Franko Durcik Predhodna Pliskovica 91 [email protected] www.petelin-durcik.si +38631654171 najava 6221 Dutovlje Ivo Grča Predhodna