UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE BOŠTJAN ŠAVER PLANINSKE PODOBE SLOVENSTVA IN KULTURNI POMEN TRIGLAVA MAGISTRSKO DELO MENTOR: IZR. PROF. DR. MITJA VELIKONJA SOMENTOR: IZR. PROF. DR. ALEŠ DEBELJAK LJUBLJANA, 2004 ZAHVALA V prvi vrsti gre zahvala mentorju Mitji Velikonji za najboljši zgled, kako obdelovati svoj vrtiček, da bogato obrodi tako znanje kot veselje. Posebna zahvala gre tudi Alešu Debeljaku za številne nasvete in opozorilo, da je v svoji kali intelektualna misel kot taka obsojena na prelivanje iz votlega v prazno. Ne smem pozabiti tudi intelektualne vzpodbude in drobnih, vendar koristnih napotkov Antona Krambergerja, Aleša Črniča, Marjana Smrketa, Petra Stankoviča, Gregorja Tomca in Karmen Šterk. Prav tako sem hvaležen za vse teoretične in drugačne iztočnice profesorjem podiplomskega študija Mirjani Ule, Tanji Rener, Rastku Močniku in Levu Kreftu. Zahvala gre tudi vodenju skozi ameriška polja širokega duha in pronicljive iztočnice kritičnih študij, na katere so me opozorile Susan Birrell, Catriona Parratt in Bonie Slayton. V ameriškem kontekstu ne smem izpustiti duha intelektualnega vpliva Hanna Hardta in Vide Zei, prijaznosti Tomaža Koprivnjaka, Polone Prohinar, Jacquesa Sandforda in družine Sever, ter Bridgette Bates in Joeja Heitza. Prav tako bi rad na tem mestu izrazil hvaležnost tudi vsem kolegom in sodelavcem: intelektualnemu guruju Matjažu Uršiču, Tomažu Bohu, Maruši Pušnik, Jun-Nicole Matsuhito, Nikoli Janoviću, Petri Vladimirov, Tomažu Krpiču, Metki Kuhar, Kseniji Šabec, Iliji Tomaniću, Gregorju Starcu, Milanu Hosti, Tini Kogovšek, Borutu Rončeviču, Luciji Mulej, Tanji Kamin in Blanki Tivadar. Prav posebna zahvala gre tudi prijateljem, s katerimi sem opravljal terensko delo in odkrival globine slovenskih gora – Dušanu Vrščaju, Igorju Matkoviču, Tomažu Adlešiču, Igorju Adlešiču, Ediju Plutu, Franciju Pavlišiču in Toniju Gregorčiču – s katerim sem v belokranjski navezi prvič dojel, da je razsežnost severne Triglavske stene tudi onkraj mitologije. Za koristne informacije in plodovito korespondenco gre zahvala tudi Tomažu Švaglju in Borutu Peršolji. Prav iskrena zahvala gre tudi gimnazijskemu profesorju Franciju Fortuni za široko odpiranje vrat v svet geografije, in profesorju matematike Primožu Skrbinšku, ki mi je za popotnico v svet študija podaril izbrane planinske spise Janka Mlakarja – kot da bi slutil, da me bodo desteletje kasneje usmerili v struge alpske teoretične misli. Posebna zahvala gre seveda domačemu ognjišču, staršema Veroniki in Branku, bratoma Alešu in Branku. Na zadnjem mestu sestavka in prvem misli roke, ki to piše, se zahvaljujem Valentini in Benjaminu, ki dajeta vsem besedam in teoretičnim puhlicam pravi smisel vsega. 1 KAZALO 1. UVOD 3 1.1. Raziskovalna relevantnost in cilji naloge 6 1.2. Vsebinska zasnova in delovne hipoteze 9 1.3. Metodologija dela 17 2. ANALIZA DRUŽBENE NARACIJE: ALPSKA KULTURA IN GORE V KRITIČNIH OKOPIH TEORETIČNIH NASTAVKOV 19 2.1. Zapuščina razsvetljenstva in odkrivanje gora 19 2.2. Prebujanje in dozorevanje narodov: prostor kot identiteta skupine 23 2.3. Ideologija, hegemonija in imperializem: pomenoslovje nekoristnega sveta 32 2.4. Nacionalizem, šport in množična kultura v sodobnem svetu 43 3. DRUŽBENA KONSTRUKCIJA GEOGRAFSKIH IN KULTURNIH KODOV 50 3.1. Mapiranje realnosti in politika prostora 50 3.2. Oblike odkrivanja in prisvajanja gorskega sveta 54 4. RELIGIOZNE DIMENZIJE VERTIKALNEGA SVETA 61 4.1. Tradicionalna produkcija smisla 61 4.2. Gore, religiozni simboli in konstrukcija svetega 66 4.3. Čemu najdemo na vrhu gora križ? 72 4.4. Religiozne plati romarskih izvorov slovenstva 76 5. PLANINSKE PODOBE SLOVENSTVA 88 5.1. Romantični duh in sekularna odkritja razsvetljenstva 88 5.2. Od buržoazne pustolovščine k narodnemu boju v gorski idili 95 5.3. Zametki slovenskega imperializma in kulturni boj na planinski domačiji 108 5.4. Korenine modernega nacionalnega športa in genealogija popularne kulture 119 5.5. Alpski duh umetnosti in kulturna industrija: od vizualne kulture do harmonike in narodnih pravljic izpod Triglava 125 6. KULTURNI POMEN TRIGLAVA: OD RELIGIOZNIH VZORCEV DO OSAMOSVAJANJA IN NOVIH VREDNOT 196 6.1. Triglavo pomenoslovje: gora, slovansko božanstvo, mit ali simbol? 196 6.2. Totalni označevalec in peristaltika mitologije tranzicije 208 6.3. Mons Terglau od »hrbtenice« samostojne države do »evropske« kulture slovenstva 220 7. ZAKLJUČEK ALI NEVIDNA ALPSKA KULTURA SLOVENSTVA MED »BALKANOM« IN »EVROPO« 228 8. VIRI IN LITERATURA 242 2 “Imagine the variety, the grandeur, the beauty of a thousand astonishing sights... In the end spectacle has somethng – I don’t know what – of magic, of the supernatural, that ravishes the spirit and the senses; one forgets everyting, one forgets oneself, on no longer knows where one is.” Jean-Jacques Rousseau: La Nouvelle Heloise, 1761 1. UVOD Da bi lahko analizirali kontekst kulturnega pomena Triglava in planinskih podob slovenstva, se bomo takšne delovne tematike lotili s konceptom, ki ga definiram in imenujem alpska kultura slovenstva. Koncept alpska kultura slovenstva predstavlja modus operandi, ki združuje tri osnovne dimenzije pojava: alpsko kot označevalno razsežnost, ki na površini označuje geografsko razsežnost, po vsebini pa številne odtenke in vsebine kulture, ki je izražena v obliki slovenstva kot abstraktne tvarine, ki predstavlja podstat slovenske nacije. Koncept slovenstva podobno kot kultura a priori vključuje kolektivno dimenzijo določene skupine ali ljudstva, ki je za razliko od kulture konkretiziran: denimo nekdaj je bila označena kot slovanska, nato kot kmečka/tlačanska in krščanska, šele v zadnjih stoletjih opredeljena z narodnim in nacionalnim imenovanjem Slovenci. Alpska kultura slovenstva je v dominantnem diskurzu nevidna entiteta, ki prežema slovensko kulturo in družbo na domala vseh ravneh: kot opojna vlaga napaja skrite kotičke slehernega slovenskega doma in hkrati kot kaplja polzi po najbolj vidnih panojih slovenstva. Pri tem pa si tako na družbeni kot na kulturni ravni še vedno nismo enotni – ali takšna kaplja predstavlja vodo, ki hrani nacionalni imaginarij, ali pa jo je potrebno enostavno pobrisati, ker kazi plakat, ki ga bomo jutri zamenjali z novim in lepšim. Kljub temu, da smo na nacionalni ravni pričeli ceniti drobce alpske kulture slovenstva, pa se še vedno ne zavedamo celovitosti takšne kulture – šele ko bomo najprej na kolektivni in nato na individualni ravni ponotranjili, da Avseniki in Laibachi predstavljajo drugo plat iste zgodbe, ki jo podaja France Prešeren v Krstu pri Savici ali pa slovenski alpinistični junaki v Himalaji, Patagoniji, Alpah in domačih gorah, bomo dojeli kulturni kontekst, ki ga podajajo današnji državni simboli: celovitost slovenstva, ki nas opredeljuje tako v zgodovinskem pogledu za nazaj kot v drncu sodobnega vsakdanjega življenja. Alpska kultura slovenstva je pri tem mišljena kot obče slovenska: prvič – v smislu fizične geografije, ki prerašča – drugič – v simbolno geografijo (prim. Debeljak 2003). Namreč slovenske Alpe so omejene pretežno na severo/zahodni in osrednji severni del Slovenije, v tem primeru so Alpe geografska bariera, ki črta naravno mejo, pred katero so podobno kot v Prešernovem Krstu pri Savici klonili že 3 alpski Sloveni. Hkrati pa so še danes slovenske Alpe tista simbolna geografska točka prek katere vodi most v evropsko obljubljeno deželo. V tem primeru alpsko kot označevalec predstavlja vrednotno orientacijo slovenstva, saj je označuje tisto alpsko značilnost, ki se pojavlja tudi pri sosednjih alpskih državah, kot so Avstrija, Italija, Švica, Nemčija in Francija – ki jih pogosto jemljemo za ideal razvitega in naprednega. Pridevnik alpsko se v tem primeru nanaša na izrazito pozitivno oporno točko znotraj slovenskega identitetnega imaginarija, hkrati pa se takšen alpski kult v dobesednem pomenu visokih gora prenaša tudi v okolje manjših gora (po ustaljenih definicijah je gora vzpetina višja od tisočih metrov nadmorske višine), v okolje hribovske, gričevnate in ravninske pokrajine predalpskega prostora. Vrednotno bogata metaforika alpskega služi torej v takšnem pretežno hribovskem slovenskem okolju kot nevidno ozadje konstrukcije lokalnih/regionalnih identitet, ki najdevajo svoje oporne točke tako v kontekstu vinskih gričev, lokalnih svetih gora in vzpetin s cerkvicami na vrhu, lokalnih očakov in hribovij od Kuma, Pohorja, Pece, Uršlje gore do Nanosa, Snežnika, Šmarne gore, Mirne gore in Gorjancev (ki v konkretnem primeru že od nekdaj predstavljajo močno južno geografsko in mitološko ločnico, o kateri je pisal že Janez Trdina, danes pa predstavljajo točko aktualnih političnih dilem). Na analitični ravni tako lahko v soju tipologizacij alpske kulture slovenstva ločujemo glede na nosilca osebno ali kolektivno, glede na družbene razsežnosti religiozno, politično, športno, imperialistično, razredno, potrošniško ipd. alpsko kulturo slovenstva, glede na kulturno izročilo v ožjem smislu besede glasbeno, književno, slikarsko, alternativno ipd. alpsko kulturo slovenstva. Zanjo je značilno, da je imperialistična, religiozna, politična, umetniška, institucionalizirana, vsakdanja ipd. – je tudi življenjski stil, vrsta subkulture, družbena struktura, ki je povezana s konstrukcijo specifične institucije športa. Torej koncept alpske kulture slovenstva, ki ga razvijam v študiji, ne vsebuje zgolj geografske in opisne dimenzije takšne kulture, temveč v svoji pojavnosti zaobjema tako religiozne vzorce skupnosti (denimo pogansko1 malikovanje svetnikov) kot imperialistične obrise slovenstva (potovanja in 1 Uvodoma je potrebno opozoriti na izraz