Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 25. 6. – 13. 7. 2007 Zbornik predavanj seminar slovenskega jezika, literature in kulture . 3 4 Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 43. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 25. 6. – 13. 7. 2007 Zbornik predavanj Ljubljana, 2007 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.647.8(497.4)(082) 821.163.6.09:316.647.8(082) 811.163.6’27(082) SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (43 ; 2007 ; Ljubljana) Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : zbornik predavanj / 43. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 25. 6.-13. 7. 2007 Ljubljana ; [organizator] Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik ; [uredila Irena Novak Popov ; povzetke prevedel David Limon]. - Ljubljana : Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2007 ISBN 978-961-237-196-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Novak-Popov, Irena 3. Filozofska fakulteta (Ljubljana). Oddelek za slovenistiko. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik 233676800 43. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Zbornik predavanj. Uredila Irena Novak Popov, povzetke prevedel David Limon, tehnično uredila Metka Lokar, oblikovala Metka Žerovnik, izdal Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, natisnila Birografika BORI d.o.o., v nakladi 700 izvodov. Izdajo zbornika je omogočilo Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ljubljana, junij 2007 Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Vsebina Irena Novak Popov Uvodna beseda . 7 Predavanja Jezik Marko Stabej Jaz v nas. Nekaj tez o jeziku, identiteti in jezikoslovju na Slovenskem . 13 Tadeja Rozman, Nanika Holz Slovar – jezika vladar? . 25 Mateja Jemec Tomazin Stereotipi v slovenskem pravnem izrazju . 36 Literatura Klemen Lah »Gorje, kdor nima doma, / kdor ni nikjer sam svoj gospod«: podoba literarnih likov romskega rodu v slovenskih pripovednih delih 19. stoletja . 45 Mateja Pezdirc Bartol Ženski liki v Cankarjevi dramatiki (s posebnim ozirom na lik matere) . 54 Irena Novak Popov Stereotipi v sodobni slovenski kratki prozi . 62 Silvija Borovnik Razbijanje stereotipov v prozi Suzane Tratnik . 78 Milena Mileva Blažić Podoba otroka in otroštva v slovenski (mladinski) književnosti . 86 Tone Smolej Podoba Slovenije v svetovni prozi . 94 Kultura Ksenija Šabec Kdo je čefur za kranjskega Janeza: stereotipi in kulturne razlike v sodobnem evropskem kontekstu . 102 Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Jure Gombač Migracije in stereotipi . 117 Božo Repe Mitske predstave pri Slovencih . 121 Božidar Jezernik Stereotipna podoba »prvega slovenskega pesnika« kot narodni kapital . 133 Damir Globočnik »Gosposka škrijcasta suknja in slovenstvo«: izbor stereotipnih upodobitev v slovenski karikaturi . 151 Gorazd Trušnovec Princip žrtve: vloga moškega v sodobnem slovenskem filmu . 162 Izbirni tečaji Vojko Gorjanc Kontekstualizacija oseb ženskega in moškega spola v slovenskih tiskanih medijih . 173 Alojzija Zupan Sosič Moški je glava in ženska srce – spolni stereotipi . 181 Slovenščina kot drugi/tuji jezik Ina Ferbežar Nekaj vmes . 194 Parada mladih Gjoko Nikolovski Opozicija kategorij pripovedovanje in neposredno govorjenje v makedonskem perfektu kot kulturno-jezikovna specifika makedonskega jezika in njena refleksija v slovenskem jeziku . 198 Mija Michelizza Splèt stereotipov o spletni slovenščini . 206 Urška Perenič Nemško pesništvo Marie Luckmann (28. 8. 1864 – 5. 3. 1947) kot stereotipija slovenstva . 211 Maja Kodrič Podoba »južnjaka« v kratki prozi Polone Glavan in Maje Novak . 215 Maja Melinc Literarna vzgoja – izhodišče za razvijanje nacionalne pripadnosti . 221 Tina Preglau »Križan sem. Med celinami. Med ljudmi.« Interkulturna interpretacija poezije Tomaža Šalamuna . 225 Ekskurzija Katja Dragar Štajerska prestolnica, mesto pod zelenim Pohorjem . 233 Predstavitev avtoric in avtorjev . 243 Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Z izbiro naslovne teme smo hoteli spodbuditi razpravljanje o pomembnih pojavih sodobnega družbenega obstajanja. Stereotipi, predsodki, klišeji so aktualni raziskovalni predmet mnogih hu- manističnih disciplin: psihologije, antopologije, komunikologije, zgodovine, literarne in umetnost- ne zgodovine, didaktike idr. Tudi v Sloveniji je bilo v zadnjih letih več strokovnih srečanj posve- čenih mitologizaciji in stereotipizaciji, ki jo opažamo tako v izdelkih masovne kulture, medijih, kot v vsakdanjih in političnih diskurzih. Izobraženci imamo do stereotipov odnos skeptične distance, saj v njih vidimo predvsem poenostavljene, fiksirane posplošitve, ki ne temeljijo na refleksiji in samorefleksiji, redkeje pa se zavedamo njihove vloge v socializaciji, njihove razširjenosti in traj- nosti, na videz naravne in zdravorazumske podlage, zaradi katere jih je težko razgraditi in postavi- ti na laž kot polresnice. Nekako laže raziskujemo, kako vrednotimo, ravnamo, govorimo, mislimo druge/tuje kakor sami sebe, in teže ugledamo dejstvo, da se z negativnimi sodbami o drugih razkrivamo tudi sami, da se z razlikovanjem in izločanjem utemeljujemo, povezujemo ter ohranja- mo prevladujoča družbena razmerja in da stereotipov ni niti lahko odkriti, kaj šele premagati. Tema je pritegnila nekaj vrhunskih strokovnjakov, ki so svoja dognanja zapisali in jih bodo pred- stavili na predavanjih in jutranjih tečajih. V jezikoslovnem sklopu se pojavljajo razmišljanja o odnosu do sodobnega slovenskega jezika. Prvo, najbolj splošno, obravnava zvezo med slovensko identiteto in sporazumevanjem v sloven- ščini. Pri tem problematizira stereotip o ogroženosti jezika, ki je s posebnim zakonom predpisan kot osrednji sporazumevalni jezik v državi. Do njega naj bi imeli govorci pozitiven odnos, ne glede na to, kako se v tem jeziku počutijo, koliko zadovoljuje njihove sporazumevalne potrebe in kakšna je sodobna variantnost. Da je tudi (enojezični in dvojezični) slovar z izbiro iztočnic, definicij, kvali- fikatorjev in zgledov rabe mesto pojavljanja stereotipov in ideologizacij, dokazuje sodobna lek- sikografija. Zastavlja si vprašanje, kakšno avtoriteto ima slovar knjižnega jezika, kakšna so pričako- vanja uporabnikov, koliko je v njem upoštevano dejansko stanje, kakšne jezikovne zadrege z njim rešujemo. Apriorno vrednotenje jezikovnih in besedilnih vrst ponazarja razprava o stereotipih v pravniškem jeziku, ki naj bi bil navadnim smrtnikom nerazumljiv, čeprav so zakoni, uredbe in sodbe namenjeni vsem. Jezik prava je spet postal vreden premisleka ob prevajanju evropske zakonoda- je, ki je zahtevala sodelovanje med pravniki in jezikoslovci. Literarni sklop sestavlja šest prispevkov, ki so urejeni glede na kronologijo literarnih del, opa- zovanih z vidika stereotipov. Tako je na začetek postavljena presoja prvega slovenskega roma- nopisca Jurčiča, ki je v svoje pripovedi uvajal like romskega rodu. Pisatelj je znal preseči podobe o Romih/Ciganih, ki so tedaj živele med ljudstvom in jih še danes odraža slovar ter nedavno aktu- 7 Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi aliziran stereotip o Romih kot kolektivnih nosilcih negativnih lastnosti. Globoko ukoreninjen je tudi stereotip matere, kakršnega naj bi ustvaril Ivan Cankar – matere, ki brezmejno ljubi in se žrtvuje za svoje otroke. Toda analiza ženskih likov v njegovem dramskem opusu kaže, da so ženski liki raznoliki, postavljeni v različna okolja, da so ženske manj pomembne za dogajanje in da ideali- zirane, mitizirane matere ni nikjer. Za razvoj fabule in oblikovanje literarnih likov so v sodobni krat- ki prozi odločilni stereotipi, ki jih razširjajo množični mediji ali pa so posledica novega družbeno- ekonomskega stanja. Toda pripovedovalci se z različnimi strategijami potujitve od stereotipov dis- tancirajo, čeprav hkrati demonstrirajo njihovo moč. Med avtoricami, ki so svojo ustvarjalnost posvetile razbijanju družbenih stereotipov, povezanih s spolno identiteto, je provokativna Suzana Tratnik. Brez dlake na jeziku govori o konfliktih homoseksualnih in trasseksualnih literarni likov z družino, omejenim vaškim okoljem in družbo nasploh. Tudi literarna podoba otroštva je bila nek- daj prikazovana stereotipno, idealizirano in daleč od resničnega otroštva v slovenski zgodovini. Bolj individualiziran subjekt postane otrok šele v začetku 20. stoletja, današnja mladinska književ- nost pa kaže otrokov strah, dolgočasje in praznino. Zadnja razprava v literarnem sklopu pred- stavlja, kako so tuji književniki, ki so Slovenijo dobro poznali, oblikovali stereotip o njej kot neznani, razbojniško-vojaški in rajsko lepi deželi, kjer žive lepotice in melanholični pesniki. Sklop kulturoloških razprav uvaja teoretsko razmišljanje o pojavljanju, vlogah in učinkih stereo- tipov, usmerjenih v nacionalne, etnične in druge manjšine brez družbene moči, bogastva in privi- legijev. Teoretska izhodišča aplicira na medijsko podobo Balkana iz časa nedavnih vojn. Čeprav smo se Slovenci Balkanu srečno izmaknili, ponavljamo neokolonialistično držo in gojimo sovražen odnos do tega, česar je (bilo) strah tudi Evropo. Migracije kot kompleksno, čustveno obremenjeno dogajanje v življenju