1 BOREC 639–643 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST 2 BOREC 639–643 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST LX/2008, št. 648–651, BOREC 60. leto neprekinjenega izhajanja revije BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST Hvala avtorjem in operativi ter zlasti Pešadiji, na katero bi bil ponosen tudi IX. korpus: Levu Centrihu, Jerneju Kosiju, Primožu Krašovcu in Lidiji Radojević. UREDNIŠTVO REVIJE BOREC BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST Hvala avtorjem in operativi ter zlasti Pešadiji, na katero bi bil ponosen tudi IX. korpus: Levu Centrihu, Jerneju Kosiju, Primožu Krašovcu in Lidiji Radojević. UREDNIŠTVO REVIJE BOREC BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST ODDOGODENJE ZGODOVINE – PRIMER JUGOSLAVIJE PRISPEVKI Z MEDNARODNE KONFERENCE BOREC, LX/2008 ŠT. 648–651 TEMATSKA ŠTEVILKA OB 60. OBLETNICI REVIJE LJUBLJANA, 2008 BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST KAZALO PRIMOŽ KRAŠOVEC 11 Oddogodenje po dogodku: spremna beseda komaj preživelega člana Pešadije in priče rojstva koncepta KAJ POČETI Z ZGODOVINO? INTERVENCIJE V SODOBNO ZGODOVINOPISJE IN JAVNO RABO ZGODOVINE MATEJA RATEJ 19 Relativizacija avtorja (zgodovinarja) v slovenskem zgodovinopisju po letu 2000 RASTKO MOČNIK 39 Zgodovinopisje kot identitetna vednost: trije slovenski zgodovinarji o razbitju jugoslovanske federacije LEV CENTRIH 61 O pomenu Komunistične partije Slovenije med drugo svetovno vojno in po njej ALBERTO TOSCANO 83 Emblemi in rezi: filozofija v zgodovini in proti njej SPREMINJANJE REVIZIONIZMA V ZGODOVINO OZREN PUPOVAC 111 Ničesar ni bilo – razen kraja, kjer je bilo: Đinđić in Jugoslavija SLOBODAN KARAMANIĆ 139 »Resnica in sprava« kot zgodovinski revizionizem: primer dediščine vojn in nasilja v postjugoslovanskem kontekstu NEBOJŠA JOVANOVIĆ 151 Protifašizem med dvema smrtma: intelektualna elita v Bosni in Hercegovini ter njen civilno-liberalni revizionizem BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST ZGODOVINOPISJE NA ORIENT EKSPRESU JÓZSEF BÖRÖCZ 163 Beljenje zgodovin CATHERINE SAMARY 181 »Polpretekla zgodovina« v družbenoekonomskih analizah Jugoslavije v obdobju hladnih vojn GEOFFROY PASCAL GERAUD 199 Protitotalitarizem brez totalitarizma: francoski »javni intelektualci« o Jugoslaviji na začetku devetdesetih let 225 AVTORSKI IZVLEČKI IN POVZETKI/ AUTHOR'S ABSTRACTS AND SUMMARIES 247 KRATKA PREDSTAVITEV AVTORJEV PRISPEVKOV 250 NAVODILA AVTORJEM BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST »Historični materialist se loti svojega zgodovinskega predmeta edino in natanko tam, kjer se mu ta zoperstavi kot monada. V tej strukturi prepozna znak mesijanske pomiritve dogajanja, drugače rečeno – revolucionarne možnosti v boju za potlačeno preteklost.« WALTER BENJAMIN BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST ODDOGODENJE ZGODOVINE – PRIMER JUGOSLAVIJE UNEVENTMENT OF HISTORY – THE CASE OF YUGOSLAVIA PRISPEVKI Z MEDNARODNE KONFERENCE LJUBLJANA, 19.–21. OKTOBER 2007 BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST »Koncept oddogodenja se je torej izrazil v dveh teoretskih poljih: v polju historičnega materializma in badioujevske teorije politike. Predstavil je dva različna načina soočanja s situacijo in nekakšen paralaktični model za razumevanje protislovne situacije ter ujetje preteklosti, kot se ta, po Benjaminovih besedah, prikaže v trenutku nevarnosti, ko emancipacijskemu naboju partizanskega boja in socialnim dosežkom socialistične Jugoslavije grozi, da jih bo odnesel tornado revizionizma, oportunizma in liberalnega konformizma.« PRIMOŽ KRAŠOVEC 0 BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST PRIMOŽ KRAŠOVEC ODDOGODENJE PO DOGODKU: SPREMNA BESEDA KOMAJ PREŽIVELEGA ČLANA PEŠADIJE IN PRIČE ROJSTVA KONCEPTA Kot vedno je bilo tudi tokrat najtežje pehoti. A čeprav je en član padel, drugi pa je bil hudo ranjen in ostala dva na robu popolne izčrpanosti, nam je uspelo izpeljati konferenco – z visoko stopnjo samoeksploatacije in donacijami Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, oddelkov za sociologijo in zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, oddelka za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter Ustanove Franca Rozmana – Staneta pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Velikodušni denarni prispevki naštetih ustanov so omogočili organizacijo konference (Agencija za raziskovalno dejavnost RS je zavrnila našo prošnjo za sofinanciranje). Hvala Otu Lutharju, Mateji Ratej, Maji Stipar, Alenki Koren, Cirilu Oberstarju, Tanji Rener, Mirjani Ule, Rastku Močniku, Igorju Škamperletu, Maji Božič, Bojanu Balkovcu, Marti Verginella ter Mariji Cigale. BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST Mednarodna konferenca »Oddogodenje zgodovine – primer Jugoslavije« je potekala od 19. do 21. oktobra 2007 v Ljubljani. Obravnavala je epistemologijo zgodovinopisja ter vlogo in funkcijo zgodovine v sodobnih političnih in ideoloških bojih v državah nekdanje Jugoslavije ter drugod. Prvo predavanje z ogledom dokumentarnega filma je bilo na Fakulteti za družbene vede (József Böröcz, »We Were China's Guests: Intimate Internationalism and Histories of the Socialist Self«), ostala pa v prostorih ZRC SAZU. Konferenca se je odvijala v angleškem jeziku, bila je nizkoproračunska, vstop odprt, javen in brezplačen. Z izbiro takšnega, danes dokaj neobičajnega pristopa smo hoteli poudariti naš namen – približati obravnavano problematiko javnosti in sprožiti javno razpravo –, a tudi zavračanje sodelovanja pri zelo razširjeni komercializaciji akademskega polja. Na »Oddogodenju« se je zgodila osupljiva stvar. Naslovni koncept je oživel – začel je učinkovati na teoretski prostor, v katerega je bil postavljen, in ga restrukturirati. V programskem pismu smo neologizem oddogodenje uporabili kot izraz nasprotovanja tendenci pisanja zgodovine kot linearnega in kavzalnega toka dogodkov, ki naj bi jih vodile in usmerjale velike osebnosti s perspektive navidezno objektivnega in nepristranskega opazovalca – zgodovinarja. Tej težnji smo zoperstavili althusserjevsko protihumanistično perspektivo bojne znanosti, ki zgodovino pojmuje v nasprotju s sartrovsko humanistično vizijo, v kateri ima osrednjo vlogo subjekt kot »abstraktni človek«. Z althusserjevske perspektive je zgodovina videti kot proces brez subjekta, posveča se političnim, družbenim ter ideološkim učinkom zgodovinopisja na njo samo. V takem pogledu na zgodovino, a tudi na edino znanost – znanost zgodovine, postane objektivnost zgodovinarja, ki naj bi samo kontempliral o svojem izoliranem in odmaknjenem predmetu, nemogoča. Predmet raziskovanja ni več izbrani dogodek (bitka, kronanje ali obglavljenje kralja itn.) niti življenje izbrane osebe (generala, kralja ali duhovnika, teh ljubljenčkov nepristranskih zgodovinarjev), marveč razmerja med mnoštvom dogodkov, življenj in družbenih praks – procesnost zgodovine. To ne pomeni, da smo namesto objektivnega pristopa predlagali subjektivnega, ki vsebuje beleženje ustne zgodovine, pričevanja žrtev in podobno. To so najljubše prakse postmodernih zgodovinarjev, ki se razglašajo za odrešenike izpod terorja Velikih zgodb, povedanih s perspektive oblastnikov, in za »ojačevalce« glasov revnih in zatiranih, kar je nedvomno plemenit cilj, vendar akterjem spodleti. Podobno kot BOREC 648–651 REVIJA ZA ZGODOVINO, ANTROPOLOGIJO IN KNJIŽEVNOST marksistični humanisti, ki jih je v šestdesetih letih grajal Althusser, tudi postmodernistični zgodovinarji obtičijo v okvirih iste ideološke problematike, ki jo le obračajo. Postmoderni zgodovinarji so moralno boljši kot njihovi objektivni kolegi, a teoretsko so enaki – slabši. Obrat, ki smo ga predlagali, je bil nekaj povsem drugega – ne premik osebe, ki pripoveduje zgodovino (od graščaka k tlačanu), marveč obrat samega predmeta zgodovinopisja, ali z Althusserjevim besednjakom, epistemološka transformacija, ne preprosta igra obratov. V oddogodeni zgodovini ne bi bilo več oseb in dogodkov. Namesto njih bi imeli razmerja konfliktov in družbenih delitev – skratka, razredni boj. Oddogodeno zgodovinopisje bi – natanko zato, ker je pristransko, a ne osebno – naredilo vidno tisto, kar se zgodi vmes, med predmeti običajnega zgodovinopisja. Osvetlilo bi nevidne tokove, ki poganjajo vidne zgodovinske dogodke. Zato smo ga utemeljili na historičnem materializmu – teoretskem sistemu, ki se je uspel izogniti tako dominantnim reprezentacijam zgodovine s perspektive vladajočih kot tudi njihovim naivnim obratom. Toda med potekom konference je oddogodenje dobilo nov in pomemben pomen. Z uporabo koncepta dogodka, kot ga je razvil eden od Althusserjevih učencev, Alain Badiou, sta Ozren Pupovac in Slobodan Karamanić spremenila koncept oddogodenja. Če sta bila protifašistični boj in ustanovitev socialistične Jugoslavije (še zlasti AVNOJ) zaradi vseh političnih novosti, ki sta jih uvedla, in zaradi trdovratnega boja proti vsem oblikam ekonomske, socialne in politične dominacije dogodek v badioujevskem pomenu, potem je neka vrsta oddogodenja prav sodobni zgodovinski revizionizem, ki se dogaja na vseh območjih nekdanje Jugoslavije in ideološko upravičuje obujanje starih oblik izkoriščanja in zatiranja ter izumljanje novih. Oddogodenje pomeni brisanje sledov dogodkovnosti NOB in političnega projekta »Jugoslavija«, njuno depolitizacijo, redukcijo na konflikt vojaških in ekonomskih interesov, izvzemanje