Vattimo • Wittgenstein • Derrida Bartleby • Barth • Herder Baudelaire • Platon Pogovorni večeri 2005 /06 Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2006 isbn 978-961-6519-13-7 # 1 Pogovorni večeri 2005 /06 Ljubljana 2016 Elektronska knjižna zbirka $ e–04 Philo Logos 1 Pogovorni večeri 2005/06 Uvodna beseda Gorazd Kocijančič in Vid Snoj Organizacija pogovornih večerov Slovanska knjižnica in kud Logos Pretipkavanje pogovorov po zvočnem zapisu Sabina Barle Kragelj Fotografije Lucijan Bratuš Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2016 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (url): http://www.kud-logos.si/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=287558400 ISBN 978-961-7011-01-2 (pdf) Kazalo 7 Uvodna beseda 9 Koncept pogovornih večerov Philologos 12 Nastopajoči na pogovornih večerih Philologos 2005 /06 15 Prvi pogovorni večer Gianni Vattimo: Mislim, da verujem 17 Izbrani odlomek 25 Pogovor 65 Drugi pogovorni večer Ludwig Wittgenstein: O gotovosti 67 Izbrani odlomki 77 Pogovor 119 Tretji pogovorni večer Jacques Derrida: Izbrani spisi o religiji 121 Izbrani odlomek 131 Pogovor 175 Četrti pogovorni večer Mladen Dolar (ur.): Bartleby 177 Izbrani odlomki 183 Pogovor 231 Peti pogovorni večer Karl Barth: Kratka razlaga Pisma Rimljanom 233 Izbrani odlomki 237 Pogovor 277 Šesti pogovorni večer Johann Gottfried von Herder: Razprava o izvoru jezika 279 Izbrani odlomek 283 Pogovor 317 Sedmi pogovorni večer Charles Baudelaire: Rože zla 319 Izbrane pesmi 329 Pogovor 367 Osmi pogovorni večer Platon: Zbrana dela 369 Izbrani odlomki 375 Pogovor Uvodna beseda Končal se je prvi cikel pogovornih večerov Philologos ob izbranih prevodnih filozofskih, teoloških, teoretskih in literarnih knjigah, ki so v organizaciji Slovanske knjižni- ce in KUD Logos potekali od oktobra 2005 do maja 2006. Bero cikla prinaša ta knjiga. Nastala je v trdnem prepričanju organizatorjev, da pogovori ohranjajo dramaturgijo nekega zanimivega in vznemirljivega srečevanja tudi brez podpore živega glasu, prevedeni v »mrtvo« črko. Da bodo po poslu- šalcih našli bralce. Knjiga v svojem prehajanju, trepetanju, nihanju med go- vorom in zapisom (prispevki so bili prepisani, avtorizirani in ob tem bolj ali manj dopolnjeni) ni le eksperiment z novo in hkrati – spomnimo se antičnih filozofskih in literarnih dialogov – prastaro literarno zvrstjo, ampak v slovenski kul- turni prostor prinaša tudi pomembno duhovno sporočilo. Misel je kot lógos (eden izmed pomenov te grške besede je »pogovor«) dolžna stopiti iz varnega geta istomišljenikov in se izkazati prav v pogovoru, v zmeraj znova spodletelem poskusu prepričati drugega in s tem premagati a-logosnost svojega lastnega mišljenja. V poskusu, ki je uspeh tudi v svoji spodletelosti. Philologosovo sporočilo zato ni prazen apel: vabilu so se odzvali nekateri najuglednejši predstav- niki poglavitnih usmeritev in šol slovenskega mišljenja. To kaže, da vsi začenjamo kot nekaj svojega čutiti imperativ miselnosti misli, ki za svoj obstoj potrebuje dialog. Knjiga dokumentira srečevanje različnih miselnih za- snutkov, ki so se izoblikovali na različnih področjih filozo- fije oziroma na področjih različnih ved, rastejo iz različnih teoretičnih zastavkov in nosijo s sabo različne idiosinkra- zije. Priče smo bili mnogim oblikam srečevanja med njimi: drsenju drugega ob drugem, dotikanju drugega z drugim, soočenju med njimi. Njihovi šibkosti in moči, zadetkom in zgrešitvam. Vse to tvori dinamiko pogovorov v prvem Philologosovem ciklu. — 7 — Philologos 1 Vendar njihov pomen ni le lokalen ali nacionalen. Ti pogovori so namreč marsikje spričevalo živosti slovenske- ga mišljenja v svetovnem okviru. Vsi, ki spremljajo misel v svetu, v njih ne bodo prepoznali le refleksov najaktualnejše- ga mišljenja, tudi ne le njihove budne in kritične recepcije, ampak nakazane in skicirane – kot se za pogovor spodobi – prodore v povsem nova obzorja. Ves čas je namreč pri delu odpirajoča in kristalizacijska moč pogovora samega, ki misel izpostavlja misli drugega in jo sili k novi izostritvi. In hkrati njegova nedokončanost. »Šele zdaj vem, kaj bi bilo treba povedati,« je po pogovoru o Bartlebyju dejal profesor Mladen Dolar. Prvi cikel je končan, začel se je drugi. Pogovor se ne kon- čuje. Se nadaljuje. Urednika knjige Gorazd Kocijančič in Vid Snoj V Ljubljani, 31. oktobra 2006 — 8 — Koncept pogovornih večerov Philologos 1. Vsebina Nova prireditev je zasnovana kot pogovor o izbrani knjigi (največkrat filozofski, pa tudi literarni ali knjigi o literaturi, slikarstvu, glasbi itn.), ki je v slovenščini izšla v zadnjih dveh ali tudi nekaj več letih. Pogovor izhaja iz natančnega branja. To branje se osredinja na problem, ki se postavlja v knjigi, in ga iz-postavlja: zvesto sledi postavljanju problema v horizon- tu teksta, vendar ne ostaja le znotraj tega horizonta, ampak ga širi s horizontom izpostavljenega problema. 2. Dogajalna struktura Natančno branje kot naprejšnje branje opravita dva eks- pozitorja, katerima se odzove debatni »zbor«. Ekspozitorja ne bereta nujno pro oziroma contra, v vlogah protagonista in antagonista. Vendar je neogibna različnost njunih branj osnovni strukturni element, ki zagotavlja dramatično na- petost. Ta različnost pomaga sprožiti debato in jo tudi v na- daljevanju dramatično strukturirati. Da se branje ne bi izjalovilo v poljubno rapsodijo vtisov, ima eden izmed ekspozitorjev poleg tega nalogo, da še pred samim dogodkom, najraje po dogovoru s svojim parom, izbere krajši odlomek v knjigi in določi tematsko žarišče branja; na primer: prispodobo o votlini v Platonovi Državi in problem filozofske metafizike kot nauka o nevidnem ali problem filozofske eksistence in njenega smisla ipd. Izbrani odlomek se vsakič najavi vnaprej (lahko le s stranmi v knji- gi), tako da ga debatni zbor, pa tudi molčeči del poslušalstva, lahko prej prebere in se pripravi nanj. 3. Ime Prireditev se imenuje Philologos. To poimenovanje je mo- goče različno razumeti. V sebi lahko skriva avtorski podpis društva. Nadalje po svoji sestavi zbuja očitno podobnost s — 9 — Philologos 1 prejšnjo društveno prireditvijo, Philocafejem, in vzpostavlja kontinuiteto z njo. Poleg tega lahko philo-logos kot večpo- menska sestavljenka označuje »filozofsko besedo«, se pravi novo prireditev kot torišče filozofske metagovorice oziroma refleksije. Ali pa, navsezadnje, meri na to, kar takšna reflek- sija predpostavlja – na »ljubezen do besede« –, oziroma na »tistega, ki ima rad besedo« in ki to ljubezen tudi dejavno izraža v branju – na filologa. Philologos je javna inscenacija filologije v najširšem pomenu. — 10 — — 11 — Philologos 1 Nastopajoči na pogovornih večerih Philologos 2005/06 Borut Cerkovnik (1966), filozof Matjaž Črnivec (1970), prevajalec in urednik Mladen Dolar (1951), filozof Pavel Fajdiga (1954), prevajalec in filozof Vladimir Gajšek (1946), pisatelj in pesnik Tine Hribar (1941), filozof Branko Klun (1968), filozof Žiga Knap (1937), filozof in matematik Gorazd Kocijančič (1964), filozof, prevajalec, pesnik Nike Kocijančič Pokorn (1967), prevajalka in prevodoslovka Janez Koman (1951), arhitekt Dean Komel (1960), filozof Barbara Korun (1963), pesnica Janko Kos (1931), literarni zgodovinar in teoretik, filozof Edvard Kovač (1950), filozof in esejist Marko Kovačič (1981), absolvent teologije Samo Krušič (1958), prevajalec, literarni zgodovinar in filozof Slavica Borka Kucler (1949), filozofinja in publicistka Samo Kutoš (1973), pravnik, filozof in prevajalec Boris A. Novak (1953), pesnik, literarni zgodovinar in teoretik, prevajalec Jan Peršič (1975), teolog Pavle Rak (1950), pisatelj in prevajalec Vid Snoj (1965), literarni zgodovinar in teoretik, filozof Anton Stres (1942), teolog in filozof Tomaž Šalamun (1941), pesnik Boris Šinigoj (1962), filozof in prevajalec Igor Škamperle (1962), sociolog in pisatelj Andrej Ule (1946), filozof Marko Urbanija (1941), knjižničar in prevajalec Tomo Virk (1960), literarni zgodovinar in teoretik, prevajalec Bojan Žalec (1966), filozof — 12 — — 13 — — 14 — # 01 Izhodiščno vprašanje za razpravljanje ob knjigi Giannija Vattima Mislim, da verujem: »Ali Vattimova šibka interpretacija krščanstva ni njegova močna poenostavitev?« Uvajalca večera dr. Anton Stres in dr. Branko Klun 13. 0ktober 2005 — 15 — Gianni Vattimo Mislim, da verujem. Je mogoče biti kristjan kljub Cerkvi? Prevedel Tone Dolgan, spremno besedo napisal Branko Klun Ljubljana: kud Logos, 2004 — 16 — Gianni Vattimo Izbrani odlomek Meja sekularizacije: ljubezen Dandanes je v zadržanju mnogih do Cerkve opaziti ne- navadno nihanje med iskanjem in razočaranjem: zno va naj- dejo (zanimanje za) krščanstvo in prisluhnejo poučevanju papeža in škofov; toda kaj kmalu se spet oddaljijo, ker nauki slednjih niso »besede večnega življenja«, mislijo namreč, da s ponavljanjem okostenele, teoretično že nevzdržne vizije o naravi človeka, in morale, ki naj bi iz nje izhajala, izpol- njujejo svoje poslanstvo. Povedano z besedami, ki so bliže mojemu filozofskemu doživljanju: ponovno odkrivanje kr- ščanstva je mogoče zaradi razkroja metafizike, to je zaradi konca objektivističnih in dogmatičnih filozofij in tudi pre- tenzij določene kulture, in sicer evropske, ki je mislila, da je odkrila in uresničila resnično »naravo« človeka; tistemu, ki ponovno odkriva krščanstvo izhajajoč iz teh izkušenj – ki, ponavljam, ne pripadajo samo filozofom, ampak vsakemu, ki živi v pluralistični stvarnosti poznoindustrijske družbe – ni mogoče predložiti z metafiziko zamavčene doktrine, ki je sposobna odgovoriti (toda s