AKTUALNO VPRAŠANJE — . » . tudi ne more teh šol vzdrževati. Na Vendar to še nI nič gotovega. Izvrš­ NA GORENJSKEM drugi strani pa je že ves čas, odkar ni svet LRS bo bržkone še ta teden Nekatere strokovne šole na Gorenj­ vplačujejo gospodarske organizacije — tako trdijo na OLO — rešil pred­ skem glede finančnih sredstev, ki so svoj delež v zvezni sklad za kadre, log Okrajnega ljudskega odbora, zlasti PREMALO TRŽNIH jim potrebna za redno vzdrževanje, obstojalo vprašanje, da bi se te šolo še, ker so v drugih okrajih težnje, da bolj ali manj životarijo. Da tak način pravzaprav morale vzdrževati iz tega »finansiranja« teh šol slabo vpliva na sklada. sredstva iz sklada za kadre uporabijo njihovo delo, menda ni treba še po­ predvsem za investicije in nabavo INŠPEKTORJEV sebej omenjati. V takem položaju so Sedaj je ta zvezni sklad decentrali- ustrezne opreme za šole. Kakšna bo v kranjskem okraju nekatere čevljar­ riran. Tudi na kranjski okraj odpade rešitev, še ni znan, vendar so na OLO Tržni inšpektorji naj bi se v prvi vrsti ske šole, nadalje Metalurška industrij­ deloma precej sredstev. mnenja, da v kranjskem okraju dru­ ska šola in Mojstrska šola na Jeseni­ pečali z inšpekcijsko službo Predlog Okrajnega ljudskega odbora cah in tako dalje. gače ne bo mogoče ukrepati kot pred­ je, da se ta sredstva uporabijo za lagajo. I. A. Tržna inspekcija na Gorenj­ šnja skrb trgovini in gostinstvu, Težave so namreč v tem, da Okrajni vzdrževanje omenjenih šol, katerih skem je v lanskem letu brez medtem ko so precej manj ljudski odbor v Kranju iz svojih pič­ obstoj je spričo sedanjega položaja dvoma dosegla določene uspehe, obravnavali obrtništvo, čeprav lih proračunskih sredstev ni mogel in resno ogrožen. ki so bili razvidni zlasti iz šte­ bi bilo treba prav tej gospodar­ AKTUALNO VPRAŠANJE vilnejših, pa tudi vsebinsko ka­ ski panogi posvetiti precej več kovostnejših pregledov gospo­ pozornosti. darskih organizacij v kranj­ V lanskem letu je tržna in­ skem okraju. Jasno pa je, da spekcija ugotovfla, hkrati pa tržno inšpekcijo kljub uspehom tudi preprečila gospodarsko ško­ tare še vrsta pomanjkljivosti pri do v višini 92 milijonov 105.186 njenem delu. dinarjev. To je vsekakor pre­ Eden izmed problemov, ki cejšnja vsota, zlasti če upošte­ pravzaprav najbolj ovirajo vamo, da imajo tržne inšpek­ uspešno inspekcijsko' službo, je torje le občine Bled (enega), Je­ prav pomanjkanje inšpektorske­ senice in Kranj (dva), Radovlji­ ga kadra. ca, Skofja Loka in Tržič (ene­ ga), medtem ko inspekcijsko Z ustanovitvijo komun so bila službo v preostalih občinah pri okrajnem in občinskih ljud­ opravljajo inšpektorji sosednjih skih odborih sistemizirana de­ občinskih inšpektoratov. Inšpek­ lovna mesta za okrajne oziroma torji so' opravili lani 2180 delov­ občinske tržne inšpektorje. Toda nih dni in pregledali 1468 obra­ v mnogih ob&inah delovna mesta tov in organizacij. tržnih inšpektorjev, kjub priza­ devanjem, še do danes niso za­ Vsekakor s sedanjim delom sedena. Od skupno 16 sistemizi- okrajne inspekcije zlasti glede ranih delovniih mest za tržn* pregledovanja čim večjega šte­ COREMJSkE inšpektorje v kranjskem okra­ vila gospodarskih organizacij in ju je dejansko zasedenih samo podjetij ne moremo biti zado­ 9 delovnih mest. — Spričo tega voljni. Je pa še drug problem, obstoja že od vsega začetka do­ ki v precejšnji meri hromi delo kaj težaven problem, kje in ka­ inspekcijske službe. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ko preskrbeti občinskim ljud­ Zaradi maloštevilnega kadra skim odborom sposobne tržne pri posameznih občinah upo­ inšpektorje. rabljajo posamezne tržne, in­ *-ETO X. — ST. 33 — CENA DIN 10.— Kranj, 26. aprila 1957 špektorje tudi za druga dela, ki Jasno je, da je za<voljo tega nimajo nobene zveze z inspek­ delo tržne inspekcije trpelo. Za­ cijsko službo. Kakor je to mor­ radi pomanjkanja kadra ni bilo da deloma ra'zumljivo, saj v ne­ mogoče v zadostni meri nadzo­ katerih občinah primanjkuje GRUPNI rovati tržišča in tudi posamez­ tudi osnovnega kadra, je to bolj nih gospodarskih organizacij. — škodljivo kot koristno. Občinski Dosedanja praksa pa je pokaza­ ljudski odbori se te nepravilne la, da je v tistih krajih oziiroma prakse še ne morejo otresti. Za­ DELAVSKI SVETI SE občinah, kjer ni tržne inspekci­ radi takega stanja pa je neredek je, tudi manj odkritih nepravil­ pojaiv, da inšpektorji odpovedu­ nosti. jejo službo. Mimo tega, da po­ V lanskem letu so se tržni in­ nekod ne morejo opravljati svo­ LE POČASI špektorji v posameznih občinah jega poglavitnega dela. je delen in seveda tudi okrajna tržna vzrok tudi v plačnem sistemu. inšpekcija lotevali predvsem ti­ Kljub temu, da je njih delo stih nalog, ki so bile v progra­ precej odgovorno in zahteva tu­ UVELJAVLJAJO mu republiške in okrajne tržne di čim boljšo strokovno uspo­ insoekcije. Tako so v prvem sobljenost, pa so tržni inšpek­ Trenutno se še bolje obnesejo obratni delavski sveti polletju lami pregledovali pred- torji pri občinskih ljudskih od- V jeseniški železarni je sistem de­ čene zakonske podlage, se pravi, da lavskega samoupravljanja — predvsem grupni delavski sveti še nimajo dolo­ r Po svojih oblikah, pa tudi vsebini — čenih pristojnosti, na podlagi katerih OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM ^otkaij razvit. V podjetju obstojajo bi se lahko neposredneje in ekonom­ ^|rno osrednjega delavskega sveta še sko uveljavili. Zato menijo v Železarni Zaradi preobremenjenosti tiskarne je mo­ •Rije obratni (jeklarna, samotama in nekateri člani samoupravnih organov, rata ta številka „Glasu Gorenjske" iziti samo Javornik III) in osem grupnih delav­ da se trenutno bolje obnesejo obratni na šestih straneh, zato pa bo bolj bogata cih svetov. delavski sveti. Toda samo trenutno. ponedeljkova — prvomajska — številka, ki Zakaj so šli v Železarni na Jeseni- Čutiti pa je že sedaj, da se bodo grup­ bo izšla na šestnajstih straneh in bo likovno Car» na tako obliko samoupravnih or­ ni delavski sveti v precej večji mer: ganov kot so grupni delavski sveti? uveljavili, ko bodo zadeve z njimi pestro opremljena. Naslednja številka bo po­ V podjetju — kot je železarna — s urejene. tem izšla v ponedeljek, 6. maja. tolikim številom zaposlenih delavcev Grupni delavski sveti nimajo uprav­ Uredništvo „Glasu Gorenjske" ltl tolikimi obrati, namreč po njiho- nih odborov, pač pa sekretariate, ka- yem mnenju, ne bi kazalo drobiti • terih predsedniki so tudi člani osred­ saafiaupravnih organov po obratih, ker njega delavskega sveta. O gradivu za J ' Jih bilo preveč, samo en delavski seje osrednjega delavskega sveta obi­ vsem komercialno poslovanje borih sorazmeroma slabo plača­ 6Vet (v tem primeru osrednji) pa prav čajno dodobra razpravljajo vsi grupni S°tovo ne bi bil kos vsem številnim in obratni delavski sveti, prav tako gospodarskih organizacij v trgo­ ni. To je čutiti v nekaterih pri­ vini, gostinstvu in obrti, nada­ merih, ko nekatera podjetja in nalogam in problemom, ki se vsak dan pa poročajo člani osrednjega delav­ Rajajo v podjetju. Obstojala pa bi' skega sveta o sklepih tega vrhovnega lje so pregledovali in ugotav­ gospodarske organizacije snubijo ljali blagovni promet in cene, posamezne tržne inšpektorje in e druga nevarnost, namreč da bi samoupravnega organa v podjetju, na medtem ko so se v drugem pol­ jim nudijo neprimerno večje Osrednji delavski svet spričo obilice sestankih grupnih delavskih svetov. I UTRI BO 16 LET, ODKAR JE BIL fkočih nalog, zašel v suhoparno prak- Toda prav pri tem — tako trdijo letju lotili kontrole odkupa dohodke, zlasti zdaj, po reviziji ^ V VILI JOSIPA VIDMARJA, kmetijskih proizvodov, analizi­ tarifnih pravilnikov. tlci&tično delo. nekateri — je čutiti neko praznino ozi­ POD R02NIKOM V LJUBLJANI, rali so poslovanje zadružnih Za uspešnejše delo tržne in­ Ta oblika samoupravljanja — grupni roma pomanjkljivost. USTANOVNI SESTANEK OSVOBO­ organizacij, delno pa tudi go­ spekcije pa je zaključek na dla­ delavski sveti — sicer še niima dolo­ V čem je stvar? DILNE FRONTE SLOVENIJE. USTA­ stinstva in obrtništva. ni: če borno hoteli poostriti nad­ NOVLJENA NA POBUDO PARTIJE, Slabost tržne inspekcije pa se zorstvo nad vsakdanjim dogaja­ JE OF POSTALA VSELJUDSKO GI­ dostikrat kaže predvsem v tem, njem na tržišču, pa tudi pri po­ BANJE ZA OSVOBODITEV SLOV. ODNOSI MED GRUPNIMI IN ker se je tržna inspekcija ome­ slovanju gospodarskih organiza­ NARODA. SVETLE TRADICIJE OF jevala le na nekatera področja cij samem, bo treba tržno in­ NADALJUJEMO ZDAJ V SZDL. OSREDNJIM DELAVSKIM SVETOM oziroma gospodarske panoge. — spekcijo, kakorkoli že, okrepiti. J Tako je bila posvečena precej- I. A. Obstoja namreč mnenje, da je taka za tesno povezavo med grupnimi in Povezava med grupnimi in' osrednjim osrednjim delavskim svetom. To zavo­ ljo tega, ker so člani komisij pri osred­ delavskim svetom (da zgolj predsed­ njem delavskem svetu bolj temeljito nik grupnega poroča o sklepih osred­ seznanjeni s posameznimi problemi, ki njega delavskega sveta) pomanjkljiva. jih pred sejami delavskega sveta* ob­ Zato razmišljajo, da bi bilo treba ravnavajo, kot pa ostali člani. naš ra*gorar Ustanoviti pri osrednjem delavskem Ta predlog je seveda šele v""začetni Važno — v katerem naj bi bili pretežno rav.pravi in bi bilo težko za sedaj že imenoval, ni za sedaj še prav nič reči, ali je umesten ali ne. Kaže ga se .NE POZABITE OBISKATI ALPSKI LETALSKI CENTER" važno — v katerm naj bi bili pretežno preizkusiti. Imel bi prav gotovo dolo­ zastopani člani komisij osrednjega de­ čene prednosti, ker bi bili na ta način Alpski letalski center v Lescah se iz dneva f »Tisti inozemski gostje, ki so bili lani samo lavskega sveta. Člani tega »telesa« naj člani grupnih delavskih svetov, deni­ dan razvija v vse bolj priljubljeno turistično po­ mimogrede na letališču in se peljaii z aerotaksijern ki Potem skrbeli — razume se, da je mo, bolje seznanjeni z delom osred­ stojanko, hkrati, pa tudi važno gospodarsko sredi­ nad Gorenjsko, so bili zelo navdušeni. Alpski le­ 10 tudi dodžnost vseh tistih članov njega delavskega sveta. šče. Povprašali smo Jureta Stirna, odgovornega za talski center so po teh obiskih vključili tudi v S^Pnih delavskih svetov, ki so hkrati Nastane pa pni tem še drug problem: komercialno službo pri ALC.