Inštitut za novejšo zgodovino Ljubljana 2007 Mojca Šorn ŽIVLJENJE LJUBLJANČANOV MED DRUGO SVETOVNO VOJNO ZBIRKA RAZPOZNAVANJA/RECOGNITIONES 6 Mojca Šorn ŽIVLJENJE LJUBLJANČANOV MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Urednik: doc. dr. Žarko Lazarević Tehnična urednica: Marta Rendla Izdal in založil: Inštitut za novejšo zgodovino Za založnika: prof. dr. Jerca Vodušek Starič Recenzenta: prof. dr. Božo Repe, prof. dr. Stane Granda Lektorica: Mojca Šorli Ahačič Oblikovalec: Andrej Verbič Prevod povzetka: Gregor Medvešček, Rachel Novšak Računalniški prelom: Uroš Čuden, MEDIT d.o.o. Tisk: Grafika-M s.p. Izid knjige je podprla: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4Ljubljana)”1941/1945” ŠORN, Mojca ŠOŽivljenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno / Mojca Šorn ; [prevod povzetka Gregor Medvešček, Rachel Novšak]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2007. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 6) ISBN 978-961-6386-12-8 236081920 Pregled vsebine PREDGOVOR 11 LJUBLJANA IN NJENI PREBIVALCI 15 Leto 1935 in osnovanje t. i. velike Ljubljane 17 Poskus preobrazbe iz “dolge vasi” v mesto 19 Ljubljana v številkah 23 Struktura prebivalstva 25 Begunci 28 PRELOMNICE V ČASU DRUGE SVETOVNE VOJNE 31 Začetek druge svetovne vojne 34 Začetek vojne na domačih tleh 37 Okupacija in razkosanje Ljubljane 40 Ljubljana za žico 45 Kapitulacija Italije in nemška okupacija 50 Nevarnost iz zraka in bombardiranje mesta 54 5 Osvoboditev mesta in odstranitev žice 26. maja 1945 55 UPRAVA 59 Pokrajinska uprava 61 Mestna uprava 67 ORGANIZACIJA IN ZAŠČITA PREBIVALSTVA PRED ZRAČNIMI NAPADI 71 Organizacija protizračne obrambe v 30. letih 20. stoletja 73 Protiletalska zaščita v času vojne 83 PRESKRBA 97 Preskrba s hrano 99 Preskrba z ostalimi (osnovnimi) življenjskimi potrebščinami 201 Gospodinjska opravila 244 PROMET, TRGOVINA IN DRUGE STORITVE 257 Mestni promet 259 Trgovine 267 Česalnice in brivnice 269 Hoteli, restavracije, kavarne in gostilne 271 Pošta, telegraf, telefon 273 SOCIALNE USTANOVE IN SOCIALNO SKRBSTVO 277 Socialno ogroženi 279 6 Mestna zastavljalnica 282 Pokrajinski podporni zavod/Pokrajinski podporni odbor v Ljubljani 285 Ljubljanski podporni odbor 289 “Zimska pomoč” 295 “Socialna pomoč” 299 Odbor za preskrbo povratnikov in pribežnikov 301 Rdeči križ Slovenije 304 Ostale socialne ustanove 312 ZDRAVSTVO 319 Ljubljanske bolnišnice in zdravstveni zavodi 324 Zdravstvene razmere v Ljubljani 335 ŠOLSTVO 345 Šolstvo v letih pred okupacijo 349 Šolstvo od aprila do junija 1941 356 Šolsko leto 1941/1942 362 Šolsko leto 1942/1943 367 Šolsko leto 1943/1944 369 Zadnje šolsko leto pod okupacijo 376 KULTURA 379 Ljubljana je obnemela 383 7 Gledališče 386 Koncerti 395 Umetniške razstave 398 Tisk 399 Knjižnice in knjigarne 401 Radio 404 PROSTI ČAS 411 Kinematografi 414 Športno udejstvovanje 419 Sprehodi in promenada 426 Otroška igra 430 PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA 433 Pust(ovanje) 435 Velika noč 436 Vsi sveti in ljubljanska pokopališča 438 Miklavž(evanje) 440 Božič(ni večer) 442 Silvestrovo 444 God in rojstni dan 446 Nedeljska maša, procesije in romanja 447 8 POVZETEK 451 SUMMARY 459 VIRI IN LITERATURA 469 SEZNAM FOTOGRAFIJ 489 OSEBNO KAZALO 491 9 Predgovor Pred nekaj leti sem v arhivu naletela na pismo Lju- bljančanke, datirano z 19. januarjem 1945, ki se glasi: “Iskrena hvala za recepte, toda zdaj bolj malo pečem v roru, le toliko kurimo, da si skuhamo, ker štejemo po- lenčka, da ja enega preveč ne pokurimo, sobe pa ima- mo kot “Frigidare” mrzle, no pa saj to je zdravo, kot pravijo. Po mestu so že skoro vse lesene ograje izginile. /.../. Najlepša Vam hvala za poslano ajdovo in koruzno moko. Ob dobrih žgancih se Vas bomo hvaležni spomi- njali”.1 Ta droben dokument in njegovo obširno zgodbo sem postavila v širši okvir v doktorski disertaciji z na- slovom Življenje Ljubljančanov med nemško okupacijo, nadgradnja začetega dela pa je pričujoča monografija, ki odgovori na vprašanje, kako sta druga svetovna voj- na in okupacija vplivali na Ljubljano in vsakodnevno življenje v njej. Vsakodnevno življenje sestavlja več komponent, zato je monografija razdeljena na posamezne tematske sklope. V uvodu predstavi Ljubljano, ki se je med obe- ma svetovnima vojnama razvila v nesporno prestolnico, ter njene prebivalce in oriše prelomnice, ki so na te ljudi in na to mesto vplivale in jih zaznamovale od začetka do konca druge svetovne vojne. Jedro naloge tvori več vsebinsko oblikovanih poglavij, ki odstirajo širši kon- tekst upravnega, socialnega, gospodarskega (pri čemer 1 Zgodovinski arhiv Ljubljana (dalje ZAL), LJU 439, Zbirka Ciril Ulčar (dalje LJU 439), t. e. 3, ovoj 30, pismo za Anico Celjar, 19. 1. 1945. PREDGOVOR 11 se osredotočam predvsem na preskrbo), zdravstvenega, prosvetnega, kulturnega in družabnega življenja v pre- stolnici. Vsi tematski sklopi so predstavljeni kronološko in segajo v čas pred začetkom vojne v Sloveniji, obrav- navajo italijansko in nato nemško okupacijo. Vsakodnevno življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno doslej kompleksno še ni bilo znanstve- no obravnavano. O Ljubljani in njenih prebivalcih je si- cer napisanih kar nekaj strokovnih in znanstvenih del, vendar večina njih obravnava politično in vojaško te- matiko. Pomanjkanje ustrezne literature me pri delu ni oviralo, saj sem načrtovala, da bo eden izmed temeljev monografije arhivsko gradivo, ki je predvsem za obdo- bje nemške okupacije relativno skromno. Veliko gradi- va je bilo namreč med vojno oziroma ob koncu vojne uničenega, nekaj pa ga je poražen okupator odpeljal s seboj. Tako ni ohranjenega skoraj nič gradiva iz ura- da vrhovnega komisarja za operacijsko cono Jadransko primorje, ohranjeno in pomembno za pričujočo mono- grafijo pa je gradivo oddelkov pokrajinske uprave in ne- katerih pokrajinskih uradov, “ki skupaj z gradivom iz italijanske okupacije pomeni nedeljivo celoto”.2 To gra- divo, ki je razdrobljeno v več fondov, hrani predvsem Arhiv Republike Slovenije. V pomoč za poglavje o go- spodarstvu oziroma preskrbi mi je bilo gradivo šefa po- krajinske uprave v Ljubljani, predvsem fond Kmetijski oddelek 1941–1945 in fond Oddelek za trgovino, obrt in industrijo 1941–1945, fond Pokrajinski prehranje- valni zavod Prevod 1941–1944 in Mestni preskrbovalni urad Ljubljana, fond Zbornica za trgovino, obrt in indu- strijo v Ljubljani 1850–1948 in fond Urad za kontrolo cen v Ljubljani 1940–1945. Za ostale tematske sklope pričujoče monografije sem uporabila podatke iz fonda Pokrajinski podporni zavod v Ljubljani, fonda Zdravni- ška zbornica za Slovenijo in preostalo gradivo šefa po- krajinske uprave v Ljubljani, predvsem fond Prosvetni oddelek 1941–1945. Ohranjenih je tudi nekaj tekočih metrov gradiva tedanje ljubljanske mestne občine, ki 2 Ferenc, Tone: Okupacijska civilna uprava na Slovenskem in njeno gradivo. V: Pri- spevki za zgodovino delavskega gibanja, 1980, št. 1–2, str. 55 (dalje Ferenc: Okupa- cijska civilna uprava, Prispevki). 12 se nahaja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Za sklop splošne varnosti in preskrbe prebivalcev Ljubljane sem podatke črpala iz fondov Mestna elektrarna Ljubljana, Mestna občina ljubljanska (Tajništvo), Mesto Ljubljana, (Splošna mestna registratura in Predsedstvena regi- stratura), za sklop socialne politike iz fondov Dnevna zavetišča za revno šolsko mladino v Ljubljani in Social- no politični urad. V nalogi sem uporabila tudi podatke drugih fondov, predvsem fonda Mestni fizikat za poglav- je o zdravstvu in fonda Kulturni oddelek za poglavje o kulturi. Da pa so v pričujočem besedilu “spregovorili” mnogi Ljubljančani in Ljubljančanke, kar je delno tudi namen monografije, je zaslužen gospod Ciril Ulčar, ki je dolga leta vestno zbiral raznovrstno gradivo, ustvarjeno med drugo svetovno vojno, in ga izročil Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Poleg delu v arhivu sem se posvetila brskanju po zapuščini, ki je zbrana v arhivski zbirki Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani in arhivski ter dokumentacijski zbirki Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Nadalje sem pregledala veliko tiskanih virov, časopisja in revij, pri čemer sem ugotovila, da periodika v glavnem ni bila niti eksaktna niti zgovorna. Od začetka vojne jo je na- mreč pestila cenzura, kasneje še varčevanje s papirjem in posledično zmanjševanje njenega obsega. V pomoč mi niso bili niti kronisti, saj so se v večini ovili v molk: “Pa kaj hočemo, v divjem diru dogodkov hitro pozablja- mo najvažnejše dneve, ki bi morda v drugi dobi dali kro- nistom dela za celo leto. /.../. Vojna poročila beremo vsak dan sproti; ugibamo, kaj bo jutri, in si mislimo, saj nam ni treba pisati dnevnikov: vse, kar bo važne- ga, bomo že zvedeli. Ob takih mislih se nam kar čez noč izgubljajo iz spomina dogodki, ki so se nam spočet- ka zdeli res važni in ki so tudi bili dogodki odločilnih, zgodovinskih dni.”3 V časopisih in revijah so me najbolj pritegnila pisma bralcev in mali oglasi, ki neposredno prikažejo človekov vsakdan in njegovo stisko v času voj- ne. Slednje je razbrati tudi iz ustrezne spominske lite- rature, predvsem pa iz osebnih dnevnikov in ohranjene 3 Pečar, Janez: V Ljubljani 8. in 9. septembra 1943. V: Slovenčev koledar, 1944, str. 51 (dalje Pečar: V Ljubljani). PREDGOVOR 13 medvojne korespondence. Pomemben del pričujočega kolaža življenja v prestolnici med drugo svetovno vojno so tudi izjave posameznih informatorjev. Izseki njihovih življenjskih zgodb dajo tekstu poseben čar in težo, ne- nazadnje predstavijo nov obraz našega glavnega mesta: “Tudi Ljubljana je enkraten, osebnosten produkt pogo- jev časa, svoje zgodovine in