Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 Fotografski zbornik, IV. del Na ljubljanski univerzi je profesor in`. Marij Osana ustanovil visokofrekven~ni laboratorij, ker je menil, da je eksperimentiranje nujno za dokazovanje zakonitosti postopkov in njihove notranje povezave. Na naslovnici in`. Marij Osana v prostorih laboratorija na »Stari tehniki« Univerze, leta 1930. (Privatni arhiv Jo`eta Mastnaka.) Fotografski zbornik, IV. del Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 ISBN 978-961-6410-30-4 84,40 —C Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 Fotografski zbornik, IV. del Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2010 Kazalo 7 Predgovor 9 Knjigi na pot 13 Filozofska fakulteta 14 Filozofska fakulteta 1919–1954, 1957–1960 35 Prirodoslovno-matemati~na fakulteta 1950–1954 41 Prirodoslovno-matemati~no-filozofska fakulteta 1954–1957 51 Pravna fakulteta 52 Pravna fakulteta 1919–1954, 1957–1960 67 Ekonomska fakulteta 69 Ekonomska fakulteta 1946–1954, 1957–1960 75 Pravno-ekonomska fakulteta 1954–1957 85 Agronomska fakulteta 86 Agronomska fakulteta 1947–1949 90 Agronomska in gozdarska fakulteta v Ljubljani 1949–1953 98 Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo 1953–1960 109 Tehni{ka fakulteta 111 Tehni{ka fakulteta 1919–1950, 1954–1957 142 Tehni{ka visoka {ola v Ljubljani 1950–1954 163 Naravoslovna fakulteta 164 Naravoslovna fakulteta 1957–1960 171 Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo 173 Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo 1957–1960 183 Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo 184 Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo 1957–1960 193 Fakulteta za elektrotehniko in strojni{tvo 194 Fakulteta za elektrotehniko in strojni{tvo 1957–1960 203 Medicinska fakulteta 204 Medicinska fakulteta 1919–1950, 1954–1957 221 Medicinska visoka {ola v Ljubljani 1950–1954 231 Fakulteta za splo{no medicino in stomatologijo 1957–1960 243 Teolo{ka fakulteta 244 Teolo{ka fakulteta 1919–1949 253 Viri in literatura 261 Viri slikovnega gradiva 263 Kazalo osebnih imen 268 Kazalo krajevnih in stvarnih imen ter pojmov 273 Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 / Povzetek 275 Ljubljana University and its Professors, 1919–1960 / Abstract 277 Die Ljubljanaer Universität und ihre Professoren 1919–1960 / Zusammenfassung Predgovor Spo{tovane bralke in bralci! Monografski zbornik Ljubljanska univerza in njeni profesorji 1919–1960 je ~etrti v vrsti objav fotografij iz `ivljenja in dela univerze, ki jih zbira in izdaja Zgodovinski arhiv in muzej Univerze. Ob koncu osemdesetih oziroma devetdesetih let prej{njega stoletja sta iz{la dva fotografska zbornika, ki posegata v predvojno in povojno obdobje in s fotografijami predvsem orisujeta delo univerze in s {tudenti povezano politi~no dogajanje v tem ~asu. Po dalj{em premoru je pred tremi leti iz{el foto- grafski zbornik, ki je predstavil {tudentski del univerzitetnega `ivljenja, sedanji pa z doslej {e ve~inoma neobjavljenim slikovnim gradivom predstavlja univerzitetne profesorje. Fotografije profesorjev so se ohranile v personalnih mapah Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze, nekatere pa so prispevale ~lanice Univerze, razli~ne ustanove po Sloveniji in posamezniki. Z iskanjem gradiva v tujih univerzitetnih arhivih (npr. v arhivu Tehni~ne univerze v Ostravi, arhivu Tehni~ne univerze na Dunaju, arhivu univerze v Petrogradu itd.) in na tujih lokacijah (npr. v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Subotici), povezanih z `ivljenjem in delom profesorjev ljubljanske univerze, arhiv Univerze posku{a uresni~iti zastavljeni cilj: predstaviti vse na{e profesorje. ^eprav nekaj fotografij kljub intenzivnemu prizadevanju ni bilo mogo~e dobiti, prina{a zbornik doslej dale~ najobse`nej{o zbirko fotografij profesorjev, ki so delovali na ljubljanski univerzi. Strukturno je zbornik zasnovan na zgodovinski organiziranosti Univerze, seznam profesorjev: rednih, izrednih in docentov pa je narejen po seznamu univerzitetnih predavanj in se zaklju~i s {tudijskim letom 1959/1960. Knjiga podaja celovit pre- gled organiziranosti ljubljanske univerze v preteklosti in v tem okviru predstavlja univerzitetne profesorje, njihov status in stroko, zato je zanimiva in pregledna personalna informacija o ljubljanski univerzi v prvih {tirih desetletjih njenega delo- vanja. Iskreno ~estitam uredni{kemu odboru, uredniku dr. Jo`etu Ciperletu, avtorici Tei An`ur in vsem, ki so sodelovali pri pripravi zbornika in s to ter podobnimi izdajami prispevajo k ohranjanju spomina na vse, ki so v preteklosti in ki danes ustvarjajo Univerzo v Ljubljani. V Ljubljani, oktobra 2010 Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani 7 Knjigi na pot Prizadevanja za ustanovitev univerze v Ljubljani so obrodila sadove {ele po prvi svetovni vojni v novi, ju‘noslovanski dr‘avi: 23. julija 1919 je regent Aleksandar Karad-ord-evi} podpisal ustanovitveni Zakon o vseu~ili{~u Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Univerza je imela pet fakultet: teolo{ko, pravno, filo- zofsko, tehni{ko in medicinsko, zadnjo samo z dvema, pripravljalnima letnikoma, delovala pa naj bi na podlagi zakona o beograjski univerzi iz leta 1905. Prvih osem- najst profesorjev, ki jih je regent imenoval konec avgusta 1919 in so ve~inoma pri{li s tujih univerz, je konstituiralo univerzitetni svet s predsednikom dr. Josipom Plemljem, namestnikom dr. Rihardom Zupan~i~em in poslovodjem dr. Franom Ramov{em. Tudi fakultete so dobile vodstvo: Filozofska dekana prof. dr. Rajka Nahtigala in prodekana prof. dr. Ivana Prijatelja; Medicinska dekana prof. dr. Alfreda [erka in prodekana prof. dr. Alberta Botterija; Tehni{ka dekana prof. dr. Karla Hinterlechnerja in prodekana prof. dr. Maksa Samca; Teolo{ka dekana prof. dr. Franca U{eni~nika in prodekana prof. dr. Janeza Ev. Zoreta; Pravna pa dekana prof. dr. Leo- nida Pitamica in prodekana prof. dr. Gregorja Kreka. Junija 1930 sprejeti Zakon o univerzah je za vse univerze v Jugoslaviji dolo~il tudi enotne univerzitetne organe: poleg rektorja {e univerzitetno upravo (sestavljeno iz rektorja in dekanov), univerzitetni senat (sestavljen iz rektorja, prorektorja, dekanov in prodekanov) ter univerzitetni svet (sestavljen iz rektorja, prorektorja in rednih profesorjev). Profesorji so bili imenovani s kraljevim ukazom, nova izvolitev in napredovanje iz ni‘jega v vi{ji naziv sta bili mogo~i samo v mejah, dovoljenih s prora~unom. Redni profesor je bil lahko nastavljen brez nate~aja ali po razpisanem nate~aju. Brez nate~aja sta mesto rednega profesorja lahko dobila tudi priznan znanstvenik brez doktorske diplome ali izredni profesor, ki je z objavami novih del dosegel znanstveno kvalifikacijo. Pri tej izvolitvi sta morala dva redna profe- sorja napisati referat z ‘ivljenjepisom kandidata in ovrednotenjem njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja. Referatu se je prilo‘ila eventualna dok- torska diploma, na Tehni{ki fakulteti pa je bilo potrebno prilo‘iti le spri~evalo o kon~anju visoko{olskega {tudija in opravljenih izpitih oz. predlo‘iti samostojna strokovna dela posebne vrednosti. Profesorja je volil fakultetni svet, ki je sklep o izvolitvi poslal univerzitetnemu svetu, dokon~no odobril pa ga je minister za prosveto. Po kon~ani drugi svetovni vojni so bili v skladu z novo politi~no usmeritvijo in dru‘beno ureditvijo sprejeti novi zakoni. @e leta 1945 je bila izdana za~asna Uredba Narodne vlade o univerzitetnih oblastvih in u~nem osebju, s katero je bila odprav- ljena univerzitetna uprava, univerzitetni senat je bil raz{irjen s po dvema predstav- nikoma vsake fakultete, v univerzitetni svet pa so poleg rednih profesorjev pri{li tudi izredni profesorji in docenti, v fakultetne svete pa tudi predavatelji in zastopniki asistentov. Leta 1949 se je univerzitetni senat preimenoval v univerzitetni svet in dobil nekdanjo sestavo: rektor, prorektor, dekani in prodekani, dotedanji univerzi- 9 tetni svet pa je postal univerzitetni zbor, ki so ga poleg profesorjev in docentov se- stavljali tudi predavatelji. Po letu 1945 izvoljene profesorje in docente je postavljalo Ministrstvo za prosveto Ljudske republike Slovenije, nato minister za znanost in kulturo Ljudske republike Slovenije, potem pa predsednik republi{kega Sveta za kulturo in prosveto. Po letu 1954 je Zakon o univerzah spremenil postopek: vse je volila fakultetna uprava, nato pa je profesorje potrjeval univerzitetni, docente in asistente pa fakultetni svet. Zakon je dolo~il tudi pravila o {tudiju, profesorjih in sodelavcih ter vodstvu univerz in fakultet in za profesorje vpeljal stro‘je znanstvene zahteve. V 27. ~lenu je zakon predpisoval, da morajo biti za univerzitetne u~itelje in sodelavce fakultetnih in univerzitetnih ustanov vsi razpisi objavljeni, ‘ivljenjepisni podatki in podatki o znanstvenih in strokovnih delih pa pred volitvami dostopni javnosti, da se z njimi seznanijo ~lani fakultetnih uprav in univerzitetnega sveta pa tudi strokovna dru{tva, strokovna javnost in posamezniki. Pred tem se podatki o kandidatih niso objavljali. Zakon je posplo{il tudi na~elo razpisa vseh mest in sistem ponovnih volitev raz{iril tudi na izredne profesorje, po stari jugoslovanski zakonodaji so bile namre~ omejene na docente, lektorje in asistente. Redni profesorji so do leta 1969 ostali zunaj reelekcijskega postopka. Organizacijska struktura univerze se razen imena univerze do leta 1945 ni spre- minjala in tudi nobena nova fakulteta v ~asu med obema vojnama ni bila ustano- vljena. Z odlokom Narodne vlade Slovenije konec julija 1945 pa je bila ustanovljena popolna Medicinska