ZGODOVINSKI V ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ZČ, Ljubljana, 49, 1995, številka 2, strani 157-336 in V-VIII UDC 949.712(05) ZGODOVINSKI UDK ČASOPIS STORICAL RLVI ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovo­ ljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 31. 5.1995. Izdajateljski svet: dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk Prevodi: Niko Hudelja in Sergij Vilfan (nemščina), Lidija Berden in Janez Stanonik (angleščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2/1, tel.: (061) 17-69-210 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 3900 SIT, za društvene člane 2700 SIT, za društvene člane- upokojence 2000 SIT, za društvene člane-študente 1350 SIT (vse za leto 1995) Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1080 SIT Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, julij 1995 Naklada: 2000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415- 348/92 mb. z dne 24. 4. 1992 šteje Zgodo­ vinski časopis za proizvod, od katerega se plačuje 5-odstotni prometni davek. ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 49, LETO 1995, ŠTEVILKA 2 KAZALO - CONTENTS RAZPRAVE - STUDIES Jadran Fer luga, Bizantinsko podeželje v »Spominih in nasvetih« tesalskega veleposestnika XI. stoletja 159-174 Byzantine countryside in "Memories and Advices" of a Thessalian Big Landowner of the Xlth Century Sergij Vilfan, Struktura stanov, deželne finance in reformacija 175—181 Estates Structure, Province Finances and Reformation Janez Stanonik, Andrej Bernard Smolnikar 183—191 Andreas Bernardus Smolnikar Janez Cvirn , Spodnještajerski ustavoverci v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja . 193—230 Constitution Followers in Lower Styria in the Sixties and Seventies of the 19th Century Marjeta Ke ršič-Svet e 1, Češko-slovenski stiki med svetovnima vojnama (1. del) 231—258 Czech-Slovenian Relations Between the World Wars (Part 1) Zdenko Če pie, Slovenske politične stranke o agrarni reformi med svetovnima vojnama . 259—280 Standpoints Referring to Agrarian Reform in the Slovene Politics Between the World Wars ZAPISI - NOTES Rozina S vent, Vladimir Vauhnik — vojak in obveščevalec 281—287 Vladimir Vauhnik — A Soldier and a Spy JUBILEJI - ANNIVERSARIES Jože Mlinaric - šestdesetletnik (Stane Granda) 289—290 Jože Mlinaric — Sexagenarian Miroslav Stiplovšek - šestdesetletnik (Dušan Nečak) 291-294 Miroslav Stiplovšek — Sexagenarian Bibliografija prof. dr. Miroslava Stiplovška (Nataša Stergar) 294-301 Bibliography of Prof. Dr. Miroslav Stiplovšek IN MEMORIAM Akademik prof. dr. Branislav Durdev (Ignacij Voje) 302—303 Academician Prof. Branislav Durdev, Ph.D. Prof. dr. Josip Lučić (Ignacij Voje) 304-306 Ivan Očak (Avgust Lešnik) 306 POLEMIKA - POLEMIC Bobneča grandioznost diskvalifikacij in nič odgovorov (za zdaj?) (Dragan Matic) 307—308 Rumbling Grandiosity of Disqualifications and No Answers (for the Time Being?) Pojasnilo bralcem Zgodovinskega časopisa (Stane Granda) 308 Explanation to the Readers of Historical Review KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Stoletje gospodarskih sprememb v Sloveniji in prelomnice 1918-1945-1991 (Stane Granda). 309-311 Century of Economic Changes in Slovenia and Turning Points 1918-1941-1991 OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS Georges Jean, Pisava: Spomin človeštva (Anja Dular) 313-314 Dušan Kos, Pismo, pisava, pisar (France M. Do li nar) 314-315 Jože Mlinaric, Stiska opatija 1136-1784 (France M.Dolinar) 315-317 .a '•£ud»:f»3gs sSteindorffi , Memoria in Altrußland (France M. Dolinar) 317-318 Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem (Anton Ožinger) 318—320 To in ono o meščanstvu v provinci (Andrej Pančur) 321-323 Bogumil Vošnjak, Dnevnik iz prve svetovne vojne (Vasilij Melik) 323—324 Petra Svoljšak, Soška fronta. Vasja Klavora, Koraki skozi meglo. Soška fronta — Kobarid — Tolmin 1915-1917 (Davorin Vuga) 324-326 Nadja Pahor Verri, Oltre il filo. Storia del campo di internamento di Gonars 1941-1943 (Boris M. Gombač) 326-327 Lojze Ude, Moje mnenje o položaju. Članki in pisma 1941 — 1944 (Damijan Guštin) . 328-330 Bojan Godeša, Kdor ni z nami, je proti nam (Jože Prinčič) 330—332 Aleš Gabrič, Socialistična kulturna revolucija (Jože Prinčič) 332—333 Zbornik soboškega muzeja, 3 (Martin Steiner) 333-335 OBVESTILA - INFORMATIONS Obvestilo o simpoziju »Slovenija v letu 1945« 335 Information About Symposium "Slovenia in the Year 1945" IZVLEČKI - ABSTRACTS Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 49, 1995, 1 in 2 V-VIII Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 49, 1995, 1 and 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 2 • 159-174 159 Jadran Ferluga BIZANTINSKO PODEŽELJE V »SPOMINIH IN NASVETIH« TESALSKEGA VELEPOSESTNIKA XI. STOLETJA Predavanje na oddelku za zgodovino Filo­ zofske fakultete v Ljubljani 22. maja 1992 Uvod Bizantinsko cesarstvo je v XI. stoletju preživelo globoko krizo tako na družbeni kot na politični, etnični in vojaški ravni. To je bila doba, ki je v sebi nosila tako staro in umirajoče, kot tudi tisto, kar se je porajalo novega in obetajočega, karakterizirano s težkimi boji in ogromnimi napori za obrambo države. Ko je leta 1025 umrl cesar Vasilij II., je bilo videti, da je cesarstvo doseglo vrhunec poli­ tične in vojaške moči: meje so bile na Vzhodu in Zahodu razširjene in ojačane, vojska je varovala skoraj nepretrgani mir, fevdalne centrifugalne sile so bile premagane in so mirovale. Kriza se je začela pod nasledniki Vasilija II. in na videz tako trdna, močna in solidna stavba je kmalu pokazala, kako slabi in šibki so bili njeni družbeni in gospodarski temelji. Navedel bi klasično mnenje Ostrogorskega: »Propadanje kmečkih in vojaških posestev se nadaljuje s povečano hitrostjo, obrambna moč bizantinske države pojema, davčni dohodki se krčijo, davčna in socialna sestava cesarstva se bistveno spremeni. Zmaga fevdalnega plemstva je popolna in zdaj je bilo samo vprašanje, katera skupina višjega stanu bo prevagala: civilna ali vojaška aristrokracija. Zgodovina naslednjih desetletij, ki je na prvi pogled samo skupek dvornih spletk, je rezultat srditih bojev tekmujočih strank - civilnega plemstva in pokrajinske vojaške aristokracije. Spočetka je vojaško plemstvo samo po sebi močnejše, toda oslabljeno od bojev iz časa Vasilija II. je potisnjeno v ozadje in glavno besedo dobi uradniška aristo­ kracija. Njena premoč da glavno obeležje obdobju, ki se zdaj začenja. Dvorne spletke in intrige so morda najbolj očitna, toda samo zunanja poteza te dobe. Najvažnejše njene mani­ festacije pa so kulturni razcvet prestolnice na eni ter propadanje vojaške moči cesarstva na drugi strani«.1 Množične vstaje nezadovoljnega prebivalstva in podjarmljenih narodov, upori na mejah in v provincah in vstaje generalov so vzporeden pojav te razburkane dobe; to je samo še poglobilo krizo in je za usodo bizantinske države bilo dosti bolj pomembno od dvorskih spletk, na katere je dolgo starejše zgodovinopisje postavljalo poudarek. Razmere so se poslabšale za časa vlade cesarja Romana III. Argira (1028—1034), ko so vpeljani novi in daljnosežni gospodarski ukrepi: pod pritiskom veleposestnikov je odpravljen alilengion — &kXx]Xéffoov, davčna doklada za zanemarjeno kmečko zemljo, ki jo je bil Vasilij II. naprtil veleposestnikom,2 eden temeljev srednjebizantinskega davčnega sistema. To je bila zelo velika pridobitev za veleposestnike, ki je pomembno pospešila prehod malih posestnikov, svobodnih kmetov in vojakov v parike, to je v podložne kmete na posestvih plemstva in samostanov. Ta ukrep je s svoje strani poglobil krizo in vlada vplivnega evnuha Ivana Orfantrofa, ki je v svojih rokah imel celotno vodstvo cesarstva, je z uvajanjem nena­ vadnih in visokih davkov in dajatev nadalje poslabšala obstoječe napete in težke razmere. Ukrepi močno centralizirane vlade evnuha Orfanotrofa so zadeli tudi interese plemstva, predvsem vojaškega, imeli pa so katastrofalne posledice za male posestnike in podložne kmete. S časom se je kriza poglobila. K temu je prispevalo mnogo novega: med drugim so povečane imunitetne pravice veleposestnikov, razširjena je navada dajanja davkov v zakup, nomisma je postopoma izgubljala na vednosti. Gospodarsko propadanje je imelo za posledico, da je vojaška moč cesarstva oslabela, da se je število vojaških posestev v znatni meri zmanjšalo; vojaško službo stratiotov, poznano ' G. Ostrogorski, Zgodovina Bizanca, Ljubljana 1961 (= Ostrogorski, Zgodovina), 309. 2 Ostrogorski, Zgodovina, 310 in op. 4; J. Ferluga, Bizantinska družba in država, Ljubljana 1990 ( = Ferluga, Biz. družba), 51, 57, 66. 160 J. FERLUGA: BIZANTINSKO PODEŽELJE XI. STOLETJA pod imenom stratta — атратвих, je postopoma nadomestila dajatev v denarju (kar pa je bil starejši pojav), ker so za povečano število najemnikov bila potrebna vedno večja denarna sredstva, medtem ko je tematska