Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Rad-Rau 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Radana vas – Zreče Radanići – Grožnjan (Grisignana) Radanja vas – Šentvid pri Stični Radatoviči – Metlika (rk.) in Radatoviči (gk.) RADATOVIČI (grškokatoliška) (Sv. Nedelja), 47285 Radatovići, Hrvaška Uskrsnuće Gospodnje (1870, 1958); omenj. župnija 1623. Spada v gk. Žumberški dekanat (Žumberački dekanat). Gl. tudi Grškokatoliška cerkev. RADEČE (Radeče pri Zidanem mostu, Sv. Peter v Radečah), 1433 Radeče, Starograjska 18 (Razhach, Rathschach, Ratschach, –an der Saw) Sv. Peter (omenj. v 13. stol., 1910), vikariat 1385, odvisen od župnije Loka; župnija 1618. Leta 1788 je bila župnija odstopljena škofiji Ljubljana. Gl. tudi La Salle. Podružnice: sv. Katarina na Jelovem, sv. Martin na Vrhovem (), sv. Miklavž na Močilnem, sv. Miklavž na Savi (), sv. Trije Kralji na Brunku, Žalostna Mati božja (prej sv. Pongrac) na Žebniku. Naselja: (vikariat 1429; Orožen) občine Stari Dvor; Žebnik; Njivice; Podkraj s Stušcami, Boriče, Sava, Ruda, Wetz, Sovrat; Radeče s Krakovim in Štajngrobom; Spodnje in Zgornje Jelovo z Lazami; Močilno s Slačnikom in Ivjem; Rudna vas; Brunk; Brunska gora; Loška gora; Dobrava s Cerovcem; Goreljce z Redno; Hotemež in Novi Dvor z Brežko vasjo in Lazami; Vrhovo; Prapretno; Log. V vikariat/župnijo so spadali tudi kraji, ki so bili 1788 dodeljeni lokaliji Marija Širje (Spodnje in Zgornje Brezno, Lipno, Straže, Širje, Suhadol, Turje, Šavna Peč, Zidani Most) in 1810 fari Loka pri Zidanem mostu (Sv. Peter s Slapom, Briše). (1939) Brunik (Brunk), Bruniška gora (Brunska gora), Dobrava, Gorelice (Goreljce), Hotemež, Jelovo, Log, Loška gora, Močilno, Njivice, Podkraj (), Prapretno, Radeče (), Rudna vas, Stari dvor, Vrhovo, Žebnik. Sv. Miklavž na Savi: do 1811 je spadal v župnijo Dol pri Hrastniku. Grajski objekti: Grad Erkenštajn (Erkenstein) na griču Stari grad nad Logom pri Vrhovem. Dvorec Hotemež (Hotemesch). Grad Novi dvor (Weixelstein, Marijin dvor) ob Savi pri Radečah. Dvorec Novi grad (Obererckenstein) v Jablanici nad Logom. Grad Radeče (Ratschach) nad sotočjem Sopote in Save nad Radečami. Spodnji dvor Radeče (spodnji radeški grad) pod grajskim gričem. Dvorec Turn v Radečah (Thurn unter Ratschach). Grad Žebnik (Sibenegg, Sybnekke) nad dolino Sopote pri Radečah: R 1700–1748 1726–1748 a 1749–1784 b 1784–1964 1941–1945 c M 1941–1947 P 1941–1944 P 1784–1816 č 1816–1964 1923–1941 In 1887–1941 1 M 1749–1784 1784–1803 d 1803–1964 1943–1945 e Radeče f – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945): R 1941–1943 In 1941–1943 P 1943In...1945In 1943 R 1944 M 1944 M 1941–1943 In 1941–1943 a Zakonski in nezakonski otroci; b škofijski dekret glede posvetitve pokopališča 1753, misijon 1754, birma 1757, 1763, seznam birmancev 1793; c za župnije Radeče, Svibno, Šentjanž, Šentjurij–Podkum in tudi prepisi iz civilnih matic Radeče; č statistika porok 1785–1787; d statistika umrlih 1785–1787; e za župnije Radeče, Svibno, Šentjanž; f tudi vpisi za Šentjanž. Pokopališka knjiga 1937–1944 VFZ-NŠAL (132): SA 1771–1937 Oklicna knjiga 1878–1901 Razno: – Orožnova zgodovina dekanije Laško (1881), prevod, Celje-Laško 2009 (fara Sv. Peter v Radečah, str. 289, 295; priimki). – Žebnik, Radeče in Svibno do 17. stol., J. Koropec. ČZN 1979, 51. Radehova – Lenart v Slovenskih goricah Radelca – Remšnik Radeljca (Radelstein), grad – Bučka RADENCI, 9252 Radenci, Gubčeva cesta 33 (Radein) Sv. Ciril in Metod, župnija ustanovljena 1977. Iz župnije Kápela pri Radencih. Pokopališča: staro v Kapeli (), novo v Radencih (). R 1977– P 1977– M 1977– Radenci – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945): R 1942...1945 In1943... In1945 P 1941...1945 In1942...In1943 M 1942...1945 In 1943...1945 Radenski vrh – Kápela pri Radencih Radež – Loka pri Zidanem mostu, Razbor pod Lisco RADGONA (Radkersburg), 8490 Radkersburg, Avstrija – gl. tudi Gornja Radgona Sv. Janez Krstnik (omenj. 1182); župnija že v predmadžarski dobi (pred letom 1000), obnovil jo je solnograški škof v XI. stol. Graška škofija (Diözese Graz-Seckau). Podružnica: Marije pomočnice. Naselja: (pražupnija, XV. stol.) sv. Benedikt, Ljutomer, sv. Križ pri Ljutomeru, sv. Jurij, Apače. Razno: – Pražupnija Radgona; v delu Zgodovina Lavantinske škofije, F. Kovačič, Maribor 1928, str. 63, 331. Radgonica – Dole pri Litiji Radini – Brtonigla (Črni Vrh, Verteneglio) RADIŠE (Radsberg), Radsberg/Radiše 1, 9065 Ebental/ Žrelec, Avstrija (Rastpherc) Sv. Lambert (prvotna zač. XIII. stol); župnija pred 1216. Dekanija Tinje (Tainach). Krška škofija (Diözese Gurk). Podružnice: sv. Magdalena v Podgradu (Rottenstein, do 1804). Naselja: Borovce, Dvorec, Kozje, Lipica, Radiše, Rute, Tuce. Prvotno je župnija obsegala sedanje župnije Radiše, Golšovo (Göltschach) in Podgrad (Rottenstein) – slednji izločeni iz te župnije 1787. Razno: – Kultur- und Kirchengeschichte des Dekanates Tainach, S. Singer, 1995 (zgodovina župnije Radiše, str. 111). Radizel – Slivnica pri Mariboru Radlek – Bloke 2 RADLJE ob Dravi (Marenberg), 2360 Radlje ob Dravi, Mariborska 9 (Marenberg) Sv. Mihael (omenj. 1255, 14. stol.); omenj. župnija 1255; iz župnije Dravograd. Iz te župnije: Muta. Podružnice: sv. Egidij v Gornji Vižingi, sv. Janez Nepomuk v Št. Janžu nad Radljami, sv. Martin v Spodnji Vižingi, sv. Trije kralji na Radlju. Naselja: Dobrava, Radlje ob Dravi (), Spodnja Vižinga, Sveti Janž (Št. Janž nad Radljami), Sveti Trije kralji, Zgornja Vižinga. Grajski objekti: Grad Radlje oz. Marenberg (Mahrenberg, Mermberg) na hribu Kamen nad Radljami. Dvorec Radlje oz. Marenberg (Mahrenberg). Chanolov dvor v Radljah ob Dravi. Dvor Vižinga (Visingen, Veusingen, Vysing) v Zgornji Vižingi. Dvor Dobrava (Aych, cze Aecha) nekje na območju Dobrave. Dvor Rosenhof pri župnijski cerkvi. Dvor Spodnja Vižinga (Egarthof) v naselju Ehart. Rx 1835–1946 1858–1882 In 1882–1900 In 1900–1915 In 1915–1936 In 1936–1941 In Px 1835–1946 1859–1877 In 1878–1906 In 1907–1938 In 1939–1941 In Mx 1835–1859 1861–1946 1862–1887 In 1888–1930 In 1931–1941 In Marenberg (Radlje ob Dravi) – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941– 1945): R 1943...1944 In1943...In1944 P 1941...1944 R 1941–1942 M 1941–1942 In1941...In1944 In R 1941–1942 In M 1941–1942 M 1943...1945 In1943...In1945 x Leta 1937 evidentirane najstarejše knjige R 1717, P 1784, M 1785. Zapisnik dajatev cerkvam v Radljah, Muti, Pamečah, Soboti, Šentjanžu pri Muti, Šentjerneju nad Muto 1841 Inventar nadarbine 1902 Inventar ubožnega zavoda 1902 Spisi 20. stol. Radmani – Žbandaj (Sbandati) RADMIRJE (Sv. Frančišek Ksaverij na Stražah), 3333 Ljubno ob Savinji, Radmirje 52 (Frattmannsdorf) Sv. Frančišek Ksaver (konec 15. stol., 1721–25), župnijo je 1782 ustanovil ljubljanski škof in ne jožefinska vlada; le-ta jo je potrdila 1825. Podružnici: sv. Jakob v Okonini, sv. Mihael v Radmirju. Naselja: Meliše, Okonina, Podhom, Radmirje (). R 1782–1813 a 1782–1839 In 1835–1900 b 1901–1940 P 1783–1824 1835–1940 M 1783–1825 1835–1940 a Status animarum 18. stoletje; b vpisi pozakonjenih otrok. Radmošci – Gornja Radgona Radmožanci – Dobrovnik (rk) in Dolnja Lendava (evang.) Radna – Boštanj Radniče (Radnik) – Šmohor (Hermagor) Radnja vas – Trebelno Radoblje – Laško RADOBOJ, 49232 Radoboj, Hrvaška Sv. Trojstvo (pred 1693, 1957); omenj. župnija 1334; Krapinski dekanat. Nadškofija Zagreb. Radohova vas – Slavina (1782), Šentvid pri Stični Radomerje – Ljutomer Radomerščak – Cezanjevci (del) in Ljutomer (del) 3 RADOMLJE, 1235 Radomlje, C. radomeljske čete 28 (Rotenbüchel) Sv. Marjeta (omenj. 1501); župnija od 1969. Ozemlje spadalo pod predjožefinsko župnijo Kamnik (vikariat Nevlje). Oskrbuje župnijo Rova. Pokopališče (). Gl. tudi Homec. Radopolia – Redipulja (Redipuglia) Radoslavci – Mala Nedelja Radoši (Radoše) – Kašt (grškokatoličani), Radovica, Žbandaj (Sbandati) Radovani – Bačva (Mondellebotte) Radovci –Lendava in Bodonci (evang.) Radovica – Kašt (grškokatoličani) RADOVICA, 8330 Metlika, Radovica 9 Marija Vnebovzeta (omenj. 1334), župnija 1856. Prej je ozemlje spadalo pod Metliko. Podružnici: sv. Marjeta v Bojanji vasi, Presveta Trojica na Krašnjem Vrhu (). Naselja: Bojanja vas, Boldraž, Krašnji vrh, Radoši, Radovica. R 1856–1964 P 1853–1964 M 1856–1946 1948–1964 Status animarum 1881–1890 (2 knjigi), 1883–1969 Birmanci 1876–1964 Kronika 1817–1927 Štolarij 1910–1950 Zapisnik prejemkov in izdatkov 1880–1918, 1919–1941 Delovodni protokol 1880–1908 Radovlje – Šmarjeta Radovlje (Radulje) – Dolenje Radovlje, Gorenje Radovlje RADOVLJICA, 4240 Radovljica, Linhartov trg 30 (Radilidorf, Rattmannsdorf, Radmannsdorf) Sv. Peter (omenj. 1296, 1450, 1495); omenj. župnija 1296. Prvotni sedež radovljiške pražupnije so bile Rodine (pražupnija Rodine-Radovljica nastala v drugi pol. X. stol.). Ena od štirih najstarejših cerkvenih enot na Gorenjskem (Kranj, Mengeš, Rodine-Radovljica, Šempeter pri Ljubljani).Leta 1296 sedež pražupnije prenesen v Radovljico. Pražupnija zajemala kasnejše župnije: Kranjska gora z vikariatom Bela Peč, Dovje, Zasip, Bled, Zgornje Gorje, Bohinj, Mošnje, Jesenice, Kropa z vikariatom Kamna Gorica. Iz te župnije: Begunje na Gorenjskem. Leta 1461 inkorporirana stolnemu kapitlju ljubljanske škofije (izrecno inkorporirana menzi stolnega prošta).