^itajte ne i na internet i tamu sme besplatni skopskoeho.mk broj Ako sakate i ponatamu da gledate promotivno, informirajte se na 90 25.10.2018 02/30-63-000 MANDATOT SI TE^E, ]E ZAPNE LI POVE]E? Za da ne mu propadne i vtorata godina, [ilegov treba da se svrti kon Nedozvolivo e heroite borba za nas da po~nat, zagaduvaweto, novi ulici... a na nivniot den i Muzejot da im e zatvoren Skopje e valkan grad so lo{ asfalt i politi~ari {to go do`ivuvaat kako bav~a Se kitat so imeto na Justinijan, no ostavija rodnoto mu mesto da tone vo trevi 2 VO FOKUSOT ^AS RABOTAT, ^AS NE RABOTAT Brzinomerite po gradot stanaa ukras za pozdravuvawe na zbesnatite voza~i Poslednive godini re~i si ne sum videla soobra}ajci na skopski ulici osven koga se obu~uvaat na krstosnici. Ne pri sustvoto na polciijata im dava mo`nost na nekoi vo za ~i da diveat, veli skopjanka ta Mirjana Grbevska den den raboti, tri ili pove}e So sli~na cel na najprometnite Edena ne raboti... vakov ritam na skopski bulevari pred nekolku go- rabotewe si ima novopostaveniot dini bea postaveni i svetlosni mera~ na brzinata na avtomobilite tabli koi gi potsetuvaa voza~ite koi pominuvaat pokraj gimnazijata deka maksimalno dozvolena brzina „Josip Broz Tito” vo centarot na gra- vo naseleno mesto e 50 kilometri na dot. Zo{to e taka? Inaku, se raboti ~as. Ovie tabli kolku-tolku funkci - za nov ured postaven zaedno so u{te o niraat, no fakt e deka na vakov na- ~etiri drugi digitalni mera~i na ~in te{ko se menuva odnesuvaweto brzinata pred drugi ~etiri sredni na golem del od voza~ite. Policis- skopski u~ili{ta. Ova donacija koja kite bilteni toa dovolno go potvr- na 19 septemvri mu be{e predadena duvaat. Nema redovna ili vonredna na Gradot Skopje be{e so cel da se kontrola, po koja desetici voza~i da postavi dopolnitelna signalizacija ne se kazneti zaradi prebrzo voze - koja }e ja zgolemi bezbednosta vo soo- we, so 20, 50, pa i 60, 70 kilometri bra}ajot na najprometnite mesta. pove}e od dozvolenata brzina. Toa Odnosno, da vlijae vrz namaluvawe - dovolno zboruva deka vo gradot }e to na brzinata na voza~ite koi {to treba da se baraat i drugi na~ini za vozat prebrzo i nad dozvolenite 50 da se dovede red. kilometri na ~as vo gradskoto pod- - Ne{to mora da se napravi i mo- ra ~ je so {to vo opasnost najmnogu gi ra da im se stavi kraj na ovie opasni do ve duvaat pe{acite i velosi pe di- slu~uvawa na na{ite ulici. Edno e s tite. So vakov re`im na (ne) ra bo te - da se postavuvaat soo bra }aj ni zna- na privatnite avto-{koli. Predvid we pra{awe e kolku ovie me ra~i na ci, signalizacija, brzinomeri, no mo`at da dojdat i drugi sredstva brzinata }e pomognat da se disci- tie nema mnogu da pomognat. Site vo- kako {to se le`e~ki policajci i pliniraat voza~ite koi uporno di- za~i znaat kolku e dozvolenata brz- sli~no. Denovive vo jav no sta be{e veat po skopskite ulici. ina pa pak ne go po~ituvaat toa. pretstaven i pronajdok so koj vo as- Osnovno e da ima pove}e policija na falt vgraden „le`e~ki policaec”, ulicite. Jas poslednive godini re- odnosno, mehani~ka pre~ ka se kreva I kamerite ~isi ne sum videla soobra}ajci na nagore otkako nego vi ot se nzor }e za- skopski ulici osven koga se be le `i deka vozi loto se xabe postaveni obu~uvaat na krs tos ni ci. Ne- dvi`i nad 50 kilo metri na Na pove}e skopski soobra}ajnici so prisustvoto na polciijata ~as. Re {e nija mo`at da godini ve}e se postaveni specijalni im dava mo`nost na nekoi se najdat sa mo treba da kameri koi, kako {to be{e najaveno, }e vo za~i da dive at, veli se raboti. gi snimaat vozilata koi vozat prebrzo sko pjan kata Mirjana Grbe - od dozvolenoto. Vedna{ potoa, takvite v ska. MIRJANA GRBEVSKA: voza~i bi trebalo da bidat i sankci o - Taa apelira za postro - Ne{to mora da se ni rani vrz osnova na snimkite od ka- gi kazni, za po~esti kon- me rite. Me|utoa, vakva praksa, koja troli no i za menuvawe na napravi i mora da im mo `e{e da bide najefikasna - ne za- na~inot na polagaweto na vo - se stavi kraj na `ivea vo gradot. Izleze deka i kame - za~kiot ispit. Odnosno, po la ga we - ovie opasni slu~uvawa na ri te bile xabe postaveni... to za nego da se vrati vo ramkite na na{ite ulici MVR a ne u{te da bide vo ramkite GRA\ANSKA DIOPTRIJA 3 SKOPJANI IZNENADENI I RAZO^ARANI Ustavot treba da e temel, a toj ne se pravi nabrzina, so kal i }erpi~ Izleze deka e napraven pazar so koj najgolem gubitnik }e bidat principite, dr`avata i nejziniot Ustav, veli Goce Dimitrievski od skopski Karpo{ inatiot petok so klu~noto „pre- Mmisluvawe” na osum opoziciski pratenici vo makedonskiot parla- ment po~na postapka za promena na Ustavot. Na{ite sogra|ani koi gi an- ketiravme na ulica se zbuneti i ra- zo ~arani. - Ne o~ekuvavme deka }e se odi kontra na porakata na narodot is- pratena na referendumot. Mislev - me deka glasaweto e proforma za da se vidi deka mora da ima novi iz- bori. Vakva „demokratija” ne zamis- luvavme..., e sublimatot od nivnite re akcii. Po ova, tie se pra{uvaat dali }e se ostane samo na ~etiri amandmani koi }e go smenat likot na dr`avata pred glasaweto, kako toa da bilo do- potkrepija toj temel. ili }e ima i drugi, {to go na- govoreno. Pa premierot najavi - Zarem so glasovite na 80 prate - javuvaat nekoi albanski pa- po miru vawe, odnosno, pros- ni ci }e se poni{tat dvata refe re n - r tii. tuvawe {to zna~i deka nema dumi? Ova }e bide presedan, opasen Brzo }e se vidi {to da odgovaraat za toa {to pre sedan, ni re~e eden na{ sogov- sleduva, i sekoj epilog gi obvinuvaat... Izleze deka e na praven pazar so - Zarem so glasovite na 80 GOCE DIMITRIEVSKI: koj najgolem gubitnik }e pratenici }e se poni{tat dvata Prvo zboruvaa deka bidat principite, dr`a va - referendumi? Ova }e bide nema da glasaat pa ta i nejziniot Ustav, veli presedan, opasen presedan, ni izleze deka ne e taka, Goce Dimitrievski od skop- re~e eden na{ sogovornik koj ne a sudiite prekuno} gi ski Karpo{. saka da se pretstavi oti veli oslobodija od pritvor [to i da bilo pri~inata, osta- pritisocite stanaa sekojdnevie na faktot deka, za razlika od mi- natite procesi na menuvaweto na ve}e e mo`en, koga se otvori pos- Ustavot i za koi ima{e mnogu pove}e ornik koj ne saka da se prestavi oti tapka za menuvawe na Ustavot vo koja procedura, pa i konsenzus na parti- veli pritisocite stanaa sekojdnevie. sekoj }e si gi bara ona {to mu e vo ite, sega takvo ne{to nema{e. Ce la - Temelite na edna dr`ava ne sme- interes. ta javnost gleda{e kako ve~erta vo at da se napraveni od politi~ka kal, - Prvo zboruvaa deka nema da so branieto se predizvikuvaa prome - po liti~ki }erpi~, koj }e se razni{u- glasaat pa izleze deka ne e taka. Su- ni na mislewata na pratenicite. Se va pri sekoja, makar i najmala kriza. diite prekuno} gi oslobodija od pri- poradi povisoki celi, na Makedonija Ta kov temel ne mo`e idnite genera - t vor obvinetite pratenici, tokmu da i bilo podobro. No dali mo`e na cii da go nadgraduvaat. edna dr`ava da i e podobro, ako No kaj skopjani se u{te trgnala po dobriot pat, polu - ima verba deka vo parla- Lo{a poraka za mladite zakonski, bez demokratija, mentot ima sili koi }e I skopjankata Vesna Krstevska e ra- pro cedura... Temel ne se uspeat ova da go sogle- zo ~arana od ona {to se slu~ilo vo odnos pra vi ako vo nego se vgra - da at i stopiraat. na na~inot na koj }e se menuva Us tavot. duva }erpi~, namesto cvr- - Ova {to se slu~i go vidoa i mladi - s ta armatura. Do se ga{niot VESNA KRSTEVSKA: te generacii na koi utre treba da im ja temel svojata cvrstina ja Mladite }e nau~at predademe dr`avata da ja vodat. Kak va vade{e od istoriskiot re- lekcija tie }e izvle~at od seto ova? Toa fe rendum za samostojna make - deka stavovite mo`e da li, deka stavovi mo`e da se menuvaat donska dr`ava od 1991 go dina. se menuvaat pod vlijanie pod vlijanie na nekakvi fakto ri i deka Posledniot referendum so koj na nekakvi faktori i deka tuka nema granici i moral, zapra{a taa. mnozinstvo gra|ani so neizleguvawe- tuka nema granici i moral to na glasa~kite mesta, jasno go 25 oktomvri 2018 4 VO FOKUSOT MANDATOT SI TE^E, ]E ZAPNE LI POVE]E? Za da ne mu propadne i vtorata godina, [ilegov t Stana praksa za s* {to nemaat namera ili ne mo`at da napravat, prvo da pora~aat nekakva si fizibiliti studija, pa proekt, pa plan. Toa trae so meseci, godini, a celo vreme ne uveruvaat deka samo {to ne po~nale da gradat.