INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO R dp <ZN ISSN 0590-5966 1993 119930094,1 COBISS <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS ZA ZGODOVINO [.ETNIK 64 STR. 1-124 •••110• 1 IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 2ft 1993 KAZALO - CONTENTS Marjan Matjaši=: OB fiO-LETNICI ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU 1903-1993 3 Jožo Curk: JOŽE KOROPEC - SEDEMDESETLETNIK 5 Razprave — Studies Mira Strm<nik-Guli=: PREGLED POMEMBNIH ARHEOLOŠKIH ODKRITIJ NA OB- MO<JU SLOVENJ GRADCA 10 A Review of Significant Aercheologica! Discoveries in the Region of Slovenj Gradec Tone Ravnikar: POSEST GROFOV VOVBftŠKIH V ŠALEŠKI DOLINI 20 The Estate of the Vovberg Contó in the Šaleška Valley Jože Curk: O PROBLEMATIKI CERKVA Z VZHODNIMI ZVONIKI NA SLOVEN- SKEM ŠTAJERSKEM 33 On the Problems of Churches with Belltowers towards the East in Slovenian Styria Tone Per=i=: RECEPCIJA DANTEJEVEGA DELA NA SLOVENSKEM OD ZA<E- TKOV DO LETA 1970 44 The Reception of Dante's Literature in Slovenia from the beginning until 1970 Vinko Skalar: KNJIGE IN KNJIŽNICA V NEKDANJEM KAPUCINSKEM SAMO- STANU V MARIBORU 62 Books and the Library in the Onetime Capuchino Mo ne ste ry in Maribor (1613-17G4) Janez Cvirn: VOLILNE MAHINACIJE OB SEVERNI MEJI PRED PRVO SVETOVNO VOJNO 93 Electoral Machinations on the Northern Bord On the Eve of World War I Marjan Žnidaric: NEMŠKI ŽIVELJ V PODRAVSKI REGIJI MED VOJNAMA DO LE- TA 1945 100 The German Population in the Drava River Region in the Two wars until 1945 Na naslovnici: Pred 85. leti je bila v Mariboru ustanovljena Orlovska organizacija. Mariborski Orli v 20-tih letih. Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical — Abstract» in »Amerika: History and Life». Abstracts of this review are included in "Historical — Abstract" and "Amerika: History and Life" ISSN O59O-50BG <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 64 — Nova vrsta 29 1. zvezek 1993 IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO MARIBOR ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR MARIBOR 1993 <asopisni svet — Publishing Counsel Branko Avsenak, dr. Borut Belec, dr. Vladimir Bra=i=, Franc Filipi=, dr. Bruno Hartman, dr. Matjaž Klemen=i=, dr. Jože Koropec, dr. Slavko Kremenšek, Matija Maleši=, Ivan Sernec, dr. Milan Ževart Uredniški odbor — Editorial Board Dr. Vladimir Bra=i=, Marjeta Cigleni=ki, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Marjan Matjaši=, dr. Stanko Ojnik Irena Savel, dr. Sergej Vrišer, Vili Vuk, dr. Milan Ževart, mag. Marjan Žnidari= Glavni in odgovorni urednik — Chief and Responsible Editor mag. Marjan Žnidari= Muzej narodne osvoboditve Maribor 62000 Maribor, Ul. heroja Tomši=a 5, Slovenija telefon 062/211-671 Uprava in založba — Administration and Publisher Založba Obzorja 62000 Maribor, Partizanska 5, Jugoslavija telefon 062-25 681 Za znanstveno vsebino in jezik prispevkov odgovarjajo avtorji. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Skupš=ine ob=ine Maribor MARJAN MATJASIC: DEVETDESET LET ZGODOVINSKEGA DftUSTVA MARIBOR OB 90-LETNICI ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU 1903-1993 28. maja 1903 je 22 ustanovnih =lanov na prvem ob=nem zboru v Narodnem domu v Mariboru ustanovilo «Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko.« De- jansko se dandanes ne zavedamo ve= vse daljnosežnosti, zgodovinskosti in izred- nosti tega dejanja naših prednikov, dejanja, ki je opredelilo kulturni, znanstveni, izobraževalni in tudi narodno-politi=ni razvoj Slovencev in Maribora v tem stole- tju, predvsem v prvi polovici 20. stoletja. Prav iz Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki se je leta 1925 pre- imenovalo v »Zgodovinsko društvo v Mariboru«, so z zavestnim in na=rtnim delo- vanjem in prizadevanjem najvidnejših društvenih =ianov, eminentnih sloven- skih intelektualcev, kot so bili dr. Pavel Turner, dr. Fran Kova=i=, prof. Franjo Baš in pesnik Janko Glazer, izšle, ena za drugo, institucije; Mariborski muzej, Študijska knjižnica in Pokrajinski arhiv v Mariboru. Leta 1904 je Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko pri=elo izdajati, da- nes najstarejšo in v strokovnih krogih zelo spoštovano znanstveno revijo, »<aso- pis za zgodovino in narodopisje». Prav s Študijsko knjižnico v Mariboru, današnjo Univerzitetno knjižnico in <asopisom za zgodovino in narodopisje je Zgodovinsko društvo v Mariboru, vsaj posredno, soudeleženo pri ustanovitvi in delovanju Univerze v Mariboru. Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko je leta 1903 nastalo predvsem kot odraz trdnega prepri=anja, «da ima tudi Slovenec pravico, sam prou=evati svojo zemljo in svoje ljudstvo ter njegovo preteklost...« Dejansko je zgodovinski pomen in vlogo nastajajo=ega društva (slovenske institucije v Mariboru) najglob- je dojel, kasnejši dolgoletni predsednik društva in njegov tajnik, prelat dr. Fran Kova=i=. Svoje misli je izpovedal že na pripravljalnem sestanku, 18. marca 1903 ob 8. uri zve=er v prostorih mariborske <italnice. Dr. Fran Kova=i= je bil trdno prepri=an, »da štajerski Slovenci poleg politi=nega in gospodarskega dela ne smejo zanemarjati znanstva ... Treba je z znanstvenim delom pokazati, da smo Slovenci zreli in sposobni za tak najvišji u=ni zavod kot je ideja slovenskega vse- u=iliš=a v Ljubljani... Pri tem pa obmejni štajerski Slovenci nikdar ne smejo bi- ti samo pasivni gledalci, marve= morajo aktivno sodelovati za tak veliki kulturni smoter. Poleg naravoslovja pa dandanašnji (1903 M. M.) stoje v ospredju histori=ne študije. Vsi narodi preiskujejo z veliko vnemo in natan=nostjo svojo prete- klost ... Ustanovitev društva za prou=evanje doma<e zgodovine in narodopisja je torej nujna kulturna potreba, je pa tudi eminentno patrioti=no delo. Zgodovina kot veda sicer ne sme služiti narodnemu šovinizmu in slu=ajnim težnjam dnevne politike, a neovrženo dejstvo je, da baš poznavanje zgodovine vzbuja in vzdržuje v ljudstvu narodno samosvest in vsaka realna, pametna in dalekovidna politika mora iti v šolo k zgodovini... <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST 1/1993 Ako bi ne imeli sposobnosti prou=evati sami sebe in svojo preteklost, bi bil zelo dvomljiv tudi naš obstanek...» (dr. Fran Kova7i7, <ZN XXV/1028, str. 262-263). V Mariboru, 20. maja 1993 ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU predsednik prof. Marjan Matjaši< JOŽE CUHK: JOŽE KOUOl'EC — SEDEMDESETLETNIK Jože Koropec — sedemdesetletnik Dne 17. marca jo slavil vodilni slo- venještajerski zgodovinar prof. dr. Jože Koropec 70-letnico svojega življenja, =i- gar poklicni del je v celoti posvetil peda- goškemu delu, od tega 29 let na višji in visokošolski stopnji. Pri osebnostih jubi- lantovega kova ne slavimo njihovih ži- vljenjskih jubilejev zaradi obletnic, am- pak zaradi po=astitve njihovih dosežkov v zakladnici splošnega znanja in dolo=e- no znanstvene stroke, v našem primeru zgodovinopisja. Življenjska pot, ki se je za=ela leta 1923 na polskavskem Bukovcu, je Ko- ropca vodila skozi študijsko zahteven u=ni program predvojne mariborske kla- si=ne gimnazije, kjer je zaradi medvoj- ne prekinitve maturiral v za=etku leta 1946. Vendar je jubilant to zamudo na- doknadil z izredno naglim študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se je spomladi 1946 vpisal, jeseni 1948 pa že diplomiral iz zgodovine in zemljepisa. Sledila je profesorska služba na gimna- ziji v <rnomlju (do 1954), na klasi=ni gimnaziji v Mariboru (do 1959) in po nje- ni ukinitvi na I. gimnaziji prav tam (do 1963). Že leta 1960 je za=el pogodbeno pou=evati narodno zgodovino na detaširanom oddelku ljubljanske Višje pedago- ške šole v Mariboru, od 1961 Pedagoške akademije, kjer se je marca 1903 redno zaposlil. Kot univerzitetni u=itelj (najprej profesor višje šole, od 1972 docent, od 1978 izredni in od 1984 redni univ. profesor) je Koropec postal za=etnik višješol- skega in od 1986 visokošolskega študija zgodovine v Mariboru. Med univerzitet- no kariero si je 1967 pridobil naziv magistra, 1970 pa doktorja zgodovinskih zna- nosti. Njegove zaslugo za utemeljitev »mariborske zgodovinske šole« mu je mari- borska univerza priznala s tem, da mu je leto dni po upokojitvi leta 1990 podelila =astni naziv zaslužnega profesorja. Tako se je sklenil krog njegove službene poti, nikakor pa seveda ne znanstvene. Ta te=e naprej in ga vodi k vedno novim in no- vim znanstvenim dosežkom, ki jim je namenil svoje mo=i in sposobnosti in vanje vtkal ljubezen do stroke, brez katere ni in ne more biti plodnega in uspešnega ra- ziskovalnega dela. Da mu to uspeva, ne gre pripisati samo njegovemu obsežne- mu znanju, miselni pronicljivosti in raziskovalni vnemi, ampak tudi njegovi kle- ni osebnosti, ki je odprta, tolerantna, prijetna in kolegialna, kar mu je vedno omogo=alo sodelovanje s širokim krogom strokovnih in množico nestrokovnih, <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 1/1993 vendar za zgodovino zainteresiranih ljudi. Sre=na kombinacija razuma in srca je klju= do Korop=evih življenjskih, in, kar šteje še ve=, do njegovih strokovnih, ra- ziskovalnih in znanstvenih uspehov. Kot so prvi pomembni za osebno po=utje ju- bilanta, so drugi pomembni za nas strokovne kolege, pa tudi za vse ostale, ki jim je slovensko zgodovinopisje pri srcu. Prav pri njih prihajajo do polne veljave Korop=eva delovna vnema, spozna- vna prodornost in simpati=en na=in pisanja. <eprav je obravnavana snov za ne- zgodovinarja pogosto suhoparna, jubilant slovi po prijetnem slogu in, kljub lapi- dami zgoš=enosti, slikovitem podajanju. Zato so jubilantove razprave ob stroko- vni neopore=nosti hkrati tudi privla=ne za bralce, saj pritegujejo s =arom besed- ne so=nosti, ki v=asih zazveni tudi nekoliko segavo. Ob tem, da