MUZIKOLOŠKE RAZPRAVE IN MEMORIAM DANILO POKORN IN MEMORIAM DANILO POKORN IN MEMORIAM DANILO MUZIKOLOŠKE RAZPRAVE • RAZPRAVE MUZIKOLOŠKE ISBN 961-6500-75-9 MUZIKOLOSKE_ov.pmdPANTONE 462 PANTONE 46851 19.1.2005, 11:20 Muzikološke razprave In memoriam Danilo Pokorn MR-II-Pokorn.indd 1 19.1.2005 12:01:43 Muzikološke razprave In memoriam Danilo Pokorn © 2004, Založba ZRC, Muzikološki inštitut ZRC SAZU Uredili Nataša Cigoj Krstulović, Tomaž Faganel in Metoda Kokole Jezikovni pregled Irena Androjna Mencinger Jezikovni pregled angleških in nemških povzetkov Allan McConnell Duff in Madita Šetinc Salzmann Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Izdajatelj Muzikološki inštitut ZRC SAZU Zanj Metoda Kokole Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Collegium Graphicum d. o. o., Ljubljana Slika na naslovnici Amandus Ivančič, Missa festiva S. Antoni de Padua (izvirnik hrani Škofijski arhiv v Gradcu) Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610503057. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(082) 012 Pokorn D. MUZIKOLOŠKE razprave : in memoriam Danilo Pokorn / uredili Nataša Cigoj Krstulović, Tomaž Faganel, Metoda Kokole. – Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 ISBN 961-6500-75-9 1. Cigoj Krstulović, Nataša 2. Pokorn, Danilo 217882368 MR-II-Pokorn.indd 2 19.1.2005 12:01:43 MUZIKOLOŠKE RAZPRAVE IN MEMORIAM DANILO POKORN Uredili Nataša CIGOJ KRSTULOVIĆ Tomaž FAGANEL Metoda KOKOLE LJUBLJANA 2004 MR-II-Pokorn.indd 3 19.1.2005 12:01:43 MR-II-Pokorn.indd 4 19.1.2005 12:01:43 Dr. Danilo Pokorn (1924–2003) MR-II-Pokorn.indd 5 19.1.2005 12:01:43 MR-II-Pokorn.indd 6 19.1.2005 12:01:46 Spoštovana gospa Pokornova, spoštovani Marko in vsi prisotni!* Na današnji žalni seji Društva slovenskih skladateljev smo se zbrali, da bi počastili spo- min na pokojnega člana društva, našega kolega in prijatelja, Vašega spoštovanega soproga in očeta, dr. Danila Pokorna. V slovenskem standardnem prevodu Stare zaveze lahko najdemo znano misel, namreč da »ima vse svojo uro«, čeprav sem prepričan, da bi se bil blagopokojni Danilo, ki je imel poseben smisel za patino minulih časov, v danem primeru in za pričujočo priložnost raje odločil za Dalmatinovo različico: »Vsaka reč ima svoj čas.« Kar velja tudi za besede, name- njene njegovemu spominu, saj bodo vsaj v osnovnih potezah skušale zarisati podobo, žal, že sklenjenega življenja in dela našega kolega. Zato bodo pretežno v dovršnem pretekliku, pri čemer pa si niti ne domišljajo, da bodo zadele bistveno, kaj šele njegovo resnično podobo, to je kakšen je v resnici bil. Kljub temu ga bom skušal zajeti v razmeroma dolgem časovnem intervalu, v njegovem času in prostoru, seveda skozi subjektivno oko njegovega nekoliko mlajšega sodobnika. Morda pa nas bo to in tako paberkovanje le pripeljalo bliže k resnici, »kakor pa ‘objektivni’ objektiv fotografske kamere«, kot pravi Vinko Ošlak v svojem eseju Človek išče svojo podobo. Danilo Pokorn se je rodil v notarski družini v Celju leta 1924. Razen I. svetovne vojne, ki mu je bila prizanesena, je moral previhariti vse bolj ali manj totalitarne »izme« 20. sto- letja, čas, v katerem se je v zadnjem polstoletju, v nasprotju z mnenjem Antona Trstenjaka, po Viktorju Gerkmanu močno spremenil slovenski narodni značaj: »deloma zaradi sožitja z balkanskimi narodi, deloma zaradi komunističnega enoumja in deloma zaradi množičnega vdora potrošniške miselnosti«. Zato se ni čuditi, da daje Kulturni program, ki ga je vlada nedavno sprejela in poslala v Državni zbor, prednost tisti »kulturi«, ki je v nasprotju tako s tradicionalnimi kakor z zmerno modernimi področji kulture, ali z drugimi besedami, »med kompleksoma tradicija-zgodovina-slovenstvo-jezik-smisel na eni strani in eksperiment-pre- lom-anacionalno-podoba-brezpomensko na drugi strani se ta Program prevesno nagiba k drugemu«! Po vseh teh desetletjih upanja in ustreznih prizadevanj bi Danilo, ta »arbiter ele- gantiae« in dobrega okusa, gotovo zaprepaden šepnil: »O tempora, o mores!«, to je »Kakšni časi, kakšne nravi!«, ki pa so predvsem ljudje. A naj sežem nazaj v obdobje neprimerno hujših časov. Leta 1942 je Pokorn maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, ko se je prikrito, a očitno, in nenehno zavajajoče, ob že ta- ko neznosni okupaciji, začenjal krvavi ples prihodnjega izbruha svobode, »krasnega novega sveta«, v katerem zgodbe o uspehu oziroma kraji še danes ni videti konca … Tudi leto 1949, ko je diplomiral na Pravni fakulteti, je bilo simptomatično: po maščevalnih likvidacijah in informbirojevskih čistkah je bilo to leto ustrahovanju namenjenih dahavskih procesov, ki so * Nagovor Andreja Rijavca zbranim na žalni seji Društva slovenskih skladateljev, ki je bila v Kogojevi dvorani društva 6. novembra 2003. MR-II-Pokorn.indd 7 19.1.2005 12:01:46 8 Muzikološke razprave II – In memoriam Danilo Pokorn se zavoljo po mestu montiranih zvočnikov globoko zarezali tudi v zgodovinski spomin pod- pisanega. A naj bom konkreten in brez samocenzure! Še sredi petdesetih let, ko je citirani v okviru I. diplomskega izpita na isti fakulteti odgovarjal na vprašanja iz predmeta Teorija države in prava, se je večkrat zavedal, da ne govori resnice, kar je moral vedeti tudi takratni, vsestransko »preverjeni«, zunanji eksaminator, oziroma natančneje: ne samo, da sva oba vedela, da laževa, ampak sem jaz vedel, da jaz lažem, in obratno. In za take odgovore se je, nota bene, dobila odlična ocena na pravi, pardon, pravni visoki kafkovski šoli maličenja značajev! Ker vemo, da je bil Danilu med slovenskimi pesniki še posebej pri srcu Josip Murn - Aleksandrov (njegovi poeziji v slovenski glasbeni literaturi je tri desetletja pozneje posvetil posvetil posebno študijo), naj mi bo dovoljeno navesti nekaj skrajšanih, a smiselnih misli, ki so gotovo ujele oko in uho takrat še mladega diplomanta prava: »Večni Bog, … Tebe prosim … iz vsega srca: obvaruj me blamaž [in] … nepotrebnih fraz …; obvaruj me barbarstva in vsega neblagega, … in daj mi moči … premagati zlobni čas …« (Visoka molitev) In to mu je bilo tudi dano. Dramaturg življenja, če upodobim njegove lastne besede, je poskrbel za rešilni pas v obliki glasbenega daru. Mnogi, tudi starejši, ne vedo namreč, da je bil Danilo Pokorn med drugim tudi talentiran pianist, saj je pri Zori Zarnikovi končal srednjo stopnjo klavirja in se celo vpisal v prvi letnik ljubljanske Glasbene akademije. Ven- dar pa je doštudiral muzikologijo na Zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo, in to – iz različnih razumljivih vzrokov – šele leta 1968, čeprav je bil ob vpisu, 1948, med drugimi sošolec Jožeta Sivca, Albina Weingerla, Igorja Andrejčiča in Cveta Budkoviča. A naj bo že kakorkoli, treba je bilo skrbeti za vsakdanji kruh, ki ga je s svojo že takrat široko izobrazbo in naravnimi talenti našel na Radiu Ljubljana, pozneje Radioteleviziji. Tej ustanovi je posvetil dobrih trideset let svojega življenja in dela, od 1949 do 1980: kot komentator v glasbenem programu Radia (1949–52), urednik glasbenega programa (1952– 63), šef glasbene produkcije (1963–76) in vodja muzikološkega studia (1976–80). Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da je v okviru te institucije na široko razvil svoj prirojeni dar za živo zasnovane oddaje o glasbi, tako da ga imamo upravičeno za pionirja komentiranih glasbe- nih radijskih oddaj na Slovenskem: njih bibliografija gre v stotine, komentiranih ciklusov – od baroka do klasikov 20. stoletja – pa v desetine, od katerih so najuspešnejši vrsto let prejemali nagrade Jugoslovanske radiotelevizije, ciklus Dr. Burney pripoveduje, ki je slo- nel na znamenitem dnevniku glasbenega popotovanja angleškega glasbenega zgodovinarja Charlesa Burneyja po kontinentalni Evropi v letih 1770 in 1772, pa nagrado Radia Ljubljana za leto 1960. Mnogim, tudi podpisanemu, še danes nepozabna stvaritev! Čeprav je Danilo prav tako pionir komentiranih glasbenih oddaj na slovenski televiziji, spomniti je na serijo Opera skozi stoletja v sezoni 1964/65, pa so vedno najbolj močan vtis naredili njegovi nasto- pi na koncertnem odru, ko je natančno in trdno pripravljen, v izbrani slovenščini in splošni pojavi, sproščeno, na pamet ter temi in poslušalcem prijazno uvajal prisotne v napovedano glasbeno dogajanje. To so bila vsekakor vzorna dejanja, in še posebej njegove spodbude pred- vajanju mnogih komentiranih koncertov na radiu in televiziji s prvimi izvedbami skladb sta- rih slovenskih skladateljev (Gallus, Plavec, Posch, Dolar, Linhart, Zupan, Novak, Schwerdt, Babnik, pesmi slovenskih protestantov). Ob vsem tem pa se je z znanstvenimi in strokovnimi objavami, poljudnimi članki, eseji in razgovori, ki gredo skupaj z raznimi komentarji za kon- certe Slovenske filharmonije, Simfonikov Radiotelevizije Ljubljana ter gramofonske plošče produkcij RTV Ljubljana, Jugoton in Helidon v stotine, vedno znova oglašal v periodičnem tisku. V letih 1961–65 je sourejal Koncertni list, od leta 1978 pa tudi jugoslovansko glasbeno revijo Zvuk. Bil je član sveta Festivala komorne glasbe 20. stoletja v Radencih od ustanovitve (1963) in član njegovega programskega odbora (1982–95 predsednik) ter pobudnik in glavni urednik zbirke gramofonskih plošč Radiotelevizije Ljubljana Ars musica Sloveniae (od 1979), MR-II-Pokorn.indd 8 19.1.2005 12:01:47 In memoriam Danilo Pokorn 9 zbirke, ki je sicer dopolnila že uveljavljeno serijo Musica Slovenica, ki jo je izdajalo naše društvo, a je slednjo zavoljo boljših finančnih možnosti kvantitativno kmalu presegla. In ne nazadnje, bil je aktiven član Društva slovenskih