LEDINSKA IN KRAJEVNA IMENA V SAVINJSKO-SOTELSKI SLOVENIJI Anton Sore* Izvleček: Na temelju terenskega, kartografskega in statističnega gradiva smo ledinska in krajevna imena razvrstili po njihovem izvornem pomenu v geografski sistem. Ugo- tovili smo njihovo pogostnost in razšiijenost ter na tej osnovi podali kratek geograf- ski pregled Savinjsko-Sotelske Slovenije in njenih enot. Naredili smo še primeija- vo etimološko pojasnjenih krajevnih imen Slovenije in obravnavane pokrajine. FALLOW AND PLACE NAMES IN THE SAVINJSKOOBSOTELSKO REGION OF SLOVENIA Abstract On the basis of field-work, cartographical and statistical materials, fallow and place names have been included in the geographical system according to their original meaning. Their frequency and distribution have been established and a short geographical survey of the Savinj sko-Obsotelsko region of Slovenia and its units has been made. A comparison between the etymologically clarified place names of Slovenia and the region dealt with has also been made. Uvod Pokrajino sestavljajo Gornja Savinjska dolina (A), Celjska kotlina (B), Vele- njska kotlina z Vitanjskimi Karavankami (C), Sotelsko-Voglajnska Slovenija (D) in območja spodnje Savinje (E).1 Subpanonska regija Savinj sko-Sotelske Slove- nije zajema po Ilešiču predel, "ki sega od Bohoija in Orlice na jugu do Konjiško- -Boške gorske pregraje na severu ter od Sotle na vzhodu do razvodnih slemen in prevalov proti savinjski Debri in spodnji Savski dolini na zahodu" (Ilešič 1974, 8). Celjska kotlina leži na prehodu iz subpanonskega v predalpski svet, ki mu na našem območju pripadajo Velenjska kotlina s hribovitim obrobjem, zahodni del * Dr., izr. prof. v pokoju, Kajuhova ul. 7, 63000 Celje 1 Za pokrajinske enote bomo uporabljali tudi kratice: A, B, C, D, E, za krajevna imena K in za ledinska imena L. 91 Anton Sore Razprave Posavskega hribovja in Gornja Savinjska dolina do Lučnice in Raduhe (Gams 1983, 96-97). Zahodno od tod se dviga visokogorski svet Savinjskih Alp. Ledin- ska imena2 smo smo zbirali na terenu, jih poiskali v kartogarfskem gradivu3 in v Krajevnem leksikonu Slovenije (1976). Skupno smo zajeli okrog 10.200 ledinskih in krajevnih imen, od tega je slednjih 15,5 %. Krajevna imena so na splošno zelo stara dediščina. Večina jih je nastala v času notranje kolonizacije našega ozemlja, ki je bila v glavnem zaključena v 13. stoletju. "Čeprav je proces dajanja imen nenehno tvoren, je odstotek takšnih krajevnih, rečnih, gorskih in ledinskih imen, ki se šele kasneje pojavijo v jeziku, neznaten" (Bezlaj 1955/56, 239). Iz objavljenih dognanj jezikoslovcev, zgodovinaijev in geografov smo spoznali izvorni pomen imen, jih razvrstili po geografskem smislu in ugotovili njihovo pogostost in razšiijenost. Na tej osnovi skušamo prikazati glavne geografske zna- čilnosti Savinjsko-Sotelske Slovenije in njenih pokrajinskih enot. Vseh krajevnih in ledinskih imen nismo mogli upoštevati, saj vsa niso etimološko pojasnjena ali pa o pomenu ne sodijo v geografski okvir4. Iz množice imen smo izbrali samo nekaj primerov5. Pogostnost imen smo razdelili na sedem stopenj in jih v tekstu označiči z rimskimi številkami: I 0-5, II 6-15, III 16-30, IV 31-50, V 51-75, VI 76-100, VII nad 100. Lega. Veliko ledinskih imen se opira na določeno ime naselja, hriba, reke, pokrajine, celine, npr. Družmirsko polje. Zaloške hoste, Drešinjske gmajne, Pod Slomnikom, Ob Voglajni, Za Sotlo, Pri Ameriki idr. Značilne so predložne zveze, ki jih pri ledinskih imenih navadno pišemo narazen: Pod krajem, Za mejo, V robu, Na pogledu itd. Lega naselja se marsikje razkriva že v samem imenu. Savinjsko-Sotelska Slovenija je površinsko razgibana pokrajina, zato je v topo- nimih pogosto prisotno višinsko razmerje med sosednjimi naselji: zgornji, -a, -e, gorenji, -a, -e, (V), spodnji, -a, -e, dolenji, -a, -e (IV), srednjih pri nas skoraj ni. Navedimo nekaj ledinskih in krajevnih imen, ki označujejo lego: Doln, Dolna, Dolenščica (L, E, D, II), Dolne, Dolenje (K, D, E, I); Gornek, Zgornce (L, A, D, E, I), Gorenje (K, B, I); Prednica (L, D, I); Visoka (L, B, D, I), Visoko, Visoče (K, B, D, I); Sredince, Srednice (L, A, B, I); Nizka (K, A, I); Zadej (L, D, I); V vanke (L, D, I); Prečnica (L, D, E, I), Prečna (K, A, I); Daljna (L, D, I); Stranje, Zastranje (K, D, I). V to veliko skupino bi lahko uvrstili še nekatera imena več- pomenskega značaja, ki jih omenjamo v drugih poglavjih. Mnoga, zlasti manjša 2 Ledinska imena v rokopisni zbirki na Oddelku za slovenski jezik Univerze v Ljubljani niso krajevno opredeljena. 3 Katastrski načrti od leta 1825 dalje, osnovne državne karte (1: 5000, 1 : 10.000). 4 Pri večbesednih imenih smo bili včasih v zadregi, kateri del imena je pomembnejši, pri pomensko enakovrednih besednih zvezah pa smo se odločili za izmenično opredelitev. 5 V seznam naselij niso vključena imena delov večjih strnjenih naselij, mest, kjer še imajo ulični sistem in so nekdanja naselja izginila, ali pa so jih vključili v seznam ulic (Zavod SRS za statistiko 1977, 6). 92 Razprave Ledinska in krajevna imena . naselja, prepoznamo šele v družbi bližnjega večjega kraja ali pokrajine, npr. Brezje pri Dobjem, Dol pri Laškem, Bistrica ob Sotli, Šempeter v Savinjski dolini, Sv. Floijan pri Šoštanju idr. Meje so imele pomembno vlogo pri medsosedskih od- nosih in so zato tudi v ledinskih imenih precej pogostne (B, C, A, D, III) Mejica, Na mejniku, Med mejami, Zamejišče, manj razšiijeno je krajevno ime Meje (C, B, I). Čeprav ima apelativ kraj več pomenov, ga tukaj omenjamo kot geografsko označbo. Znana so ledinska imena: Na krajeh, Skraja, Okrajek, Krajica in topo- nim Podkraj (L, A, B, D, E, C, III; K, B, C, I). Zanimiva je Badjurova razlaga: "Kraj je določna ali nedoločna meja med ravnino in poedinimi terenskimi na- ravnimi ali umetnimi pregradami" (Badjura 1953, 28). Zlasti v hribovitem svetu Gornje Savinjske doline srečamo ledinska imena: Rob, Pod robom, Za robmi (II). Kamninska sestava tal. Najbolj razšiijeni občni imeni sta kamen in peč. Ledinska imena tega tipa spadajo v V. in IV. razred pogostnosti, krajevna pa pri obeh primerih v II. razred. V raznih izpeljankah, sestavljenkah in besednih zvezah jih poznamo tako v Gornji Savinjski dolini, kakor v Voglajnsko-Sotelski Sloveniji. Marsikaka peč se imenuje po posestniku. Peč opazimo v krajevnih imenih: Pečica, Pečine, Pečovnik, Pečovje, Podpeč pri Šentvidu, Gluha Peč (D, B, E), v ledinskih pa: Peč, Bela peč, Strašilna peč, Huda peč (A, D, E, C, B). Po kamnu se imenujejo naselja: Kameno, Kamenje, Kamenik, Kamenče (D, B) in zemljišča: Kamenščica, Kamenjak, Kamnica, Lahki kamen, Legi kamen, Pri treh kamnih (D, E, A, B, C). Po skali in skalah so ledinska imena: Za skalo, Skalca, V skalah (A, E, C, II), krajevno je eno samo - Škale (C). Enak pomen imajo ledinska imena: Ker, Kir, Kerovšca (L, A, E, I) in Čeren, Počerje, Cerine (Bezlaj 1956, 115; D, E, A, II). Ledinska imena: Peski, Peske, Pri pesku, Široki peski (IV) so znana predvsem na prostoru med spodnjo Savinjo in Voglajno ter v Gornji Savinjski dolini, imena: Prod, Prode, Na produ pa v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini (II). Na kamninsko sestavo tal opozarjajo tudi toponimi: Podmelj, Mele, Meliše (D, A I) in ledinska imena: Za melom, Rdeči mei, Melovje (D, E, A II). Lapor odkrijemo v krajevnih in ledinskih imenih: Laporje, Opoka (K, B, I), Na lapoiju (L, D, I). Na tuf, groh opozarjajo maloštevilna imena: Grohat, Grahotnica (L, A B, C, I), Grohotje (K, D, I). Kremen, kredo in skril vsebujejo imena: Kremenica (L, E, I), Pod kredo (L, A, E, I), Na skrilu, Skrelovje (L, A I). O ilo- vici in glini govorijo imena: Na ilovici, Na ilovki (L, B, I), Na glini (L, B, I), Ilovca (K, B, I), Glinje, Zaglink (K, B, I). Površje. Površje je s svojo nadmorsko višino, strmino, prehodnostjo ali za- prtostjo, posredno pa tudi s podnebjem, prstjo, rastjem idr. odločilno vplivalo na poselitev in gospodarsko izrabo pokrajine. Reber spada med imena, ki se v stro- kovnem in ljudskem izražanju in pojmovanju vedno bolj izgubljajo. Ledinska imena: Reber, Rebro, Rebri, Rebije, Rebrine, Rebernica, Porebenca, Rebrčina, Podrebrje itd. so dokaj enakomerno razširjena po vseh pokrajinskih enotah Savinjsko-Sotelske Slovenije (VI). Krajevna imena tipa reber: Rebre, Podreber, Dolgo Rebro so prostorsko bolj omejena (K, D, E, B, II). Ledinska imena: Dolec, 93 Anton Sore Razprave Dolček, Dolič, Dole, Dolšca, Dolce, V dolah idr. (VII) in krajevna imena: Dol - Suha, Svetli Dol, Črni Dol, Zdole idr. (III) so najbolj pogostna na območjih Voglajne, Sotle in spodnje Savinje, srečujemo pa jih tudi drugod. Pri nas je malo naselij z imenom Dolina (D, I), pogostna pa so ledinska imena: Dolinca, Odola, Odela, Vodela, Globoka, Večna, Zadnja, Tiha, Temna, Stara dolina. Tri doline itd. (D, B, E, A, C, VI); precej dolov in dolin pa se imenuje tudi po Posestnikih (II, III). Breg je v Sloveniji izredno pogostno ledinsko ime, tudi na našem območju jih je zelo veliko (VII): Brege, Brežnice, Brežje, Brežic, Brežnica, Bregonca, Na bregu. Strmi breg, Hudi bregi itd. (D, B, A, C, E); marsikak breg se imenuje po hišnem imenu (IV). Toponimov te vrste je pri nas nekoliko manj: Breg, Breška vas, Obrežje pri Zidanem Mostu, Zabrež, Podbrege itd. (E, B, A, D, II). Zlasti na Voglajnsko-Sotelskem in v Zgornji Savinjski dolini so zelo pogostna ledinska in krajevna imena: Vrhek, Na vrhe, Vrhonce, Vršnica (L, VI), Vrh, Vrhi, Vrhovnica, Veliki, Mali, Babni, Tolsti, Slemški, Pusti, Črni, Spodnji, Zgornji Vrh itd. (K, IV). Hrib redkeje opazimo v naših krajevnih imenih: Hrib, Hribe, Hribi (D, B, I). Če- prav je hrib mlajša orografska označba (Melik 1963, 201), je v živem ljudskem imenoslovju izredno razširjena; na obravnavanem območju je nad sto ledinskih imen (D, A, B, E, C), precej hribov pa se imenuje tudi po posestnikih (III). Nave- dimo nekaj tipičnih primerov: Na hribu, Hriber, Hribec, Hribenca, Veliki, Dolgi, Mali, Zaspani hrib idr.