Glasilo občine Cerknica Slivniški pogledi | april 2019 | letnik 5 | številka 51 | Beč | Bečaje | Begunje pri Cerknici | Bezuljak | Bločice | Bloška Polica | Brezje | Cajnarje | Cerknica | Čohovo | Dobec Dolenja vas | Dolenje Jezero | Dolenje Otave | Gora | Gorenje Jezero | Gorenje Otave | Goričice | Grahovo | Hribljane Hruškarje | Ivanje selo | Jeršiče | Korošče | Koščake | Kožljek | Kranjče | Kremenca | Krušče | Kržišče | Laze pri Gorenjem Jezeru Lešnjake | Lipsenj | Mahneti | Martinjak | Milava | Osredek | Otok | Otonica | Pikovnik | Pirmane | Podskrajnik | Podslivnica Ponikve | Rakek | Rakov Škocjan | Ravne | Reparje | Rudolfovo | Selšček | Slivice | Slugovo | Stražišče | Sveti Vid | Ščurkovo Štrukljeva vas | Tavžlje | Topol pri Begunjah | Unec | Zahrib | Zala | Zelše | Zibovnik | Žerovnica | Župeno Vsebina 3 Uvodnik 16 Utrip 4 Intervju 17 Dogaja se Maksimiljan Turšič 21 Naša društva Modre prostovoljke 22 Od Unca do Zahriba, od Osredka do Laz Pikovnik 24 Kultura in kulturniki 7 Iz občinske hiše 28 Ideja za izlet 8 Fotoreportaža 29 Dediščina 10 Aktualno 30 Šport 12 Gospodarstvo Žiga Benčan 15 Ljudje med nami Stojan Stražiščar 34 Mladi mladim 36 Komunala Cerknica 37 Notranjski regijski park Naloži brezplačno aplikacijo Občina Cerknica in bodi 38 Razgibajmo možgane obveščen o dogajanju! 40 Napovednik Slivniški pogledi – glasilo Občine Cerknica Oblikovanje: Avrora AS, d. o. o. Izdaja: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Tisk: Para tiskarna, d. o. o. Fotografija na naslovnici: Športnika leta 2018, fotograf: Ljubo Vukelič Naklada: 4.050 izvodov Izid: vsak mesec, na začetku meseca. Brezplačno ga prejmejo ISSN: 2386-0197 vsa gospodinjstva v občini Cerknica. Cena: 2,78 evra za izvod s poštnino za naročnike izven občine Cerknica. Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine È Naslov uredništva: Cerknica in prihodkov oglaševanja. Slivniški pogledi, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica Odgovorna urednica: Maruša Opeka Uredniški odbor: Marija Hribar, Miha Jernejčič, Maruša Mele È E-naslov: [email protected] Pavlin, Polona Otoničar Pajk, Sabina Popek Simšič Urednik fotografije: Ljubo Vukelič ! Facebook: Slivniški pogledi Lektoriranje: Polona Otoničar Pajk Uvodnik Drobne pozornosti, velike krivice Mesec marec je minil v zname- družba boriti – tretiranju žensk kot naivnih in nedoraslih. Bolj nju žensk. Poleg najbližjih nam me skrbi dejstvo, da ne gre samo za poimenovanje kot ta- zdaj tudi že na uradih, v službah ko, ampak da v resnici ne kot posameznice in ne kot družba in na blagajnah trgovin podarijo nismo presegle šovinističnih okvirjev, ki nas v podzavesti tiš- rožico ali celo poseben popust. čijo bolj, kot pa si upamo priznati, in potem prek jezikovnega Za to, ker smo ženske in mame in koda odražajo potlačeno v nas, vse slabe izkušnje, dokazo- ker se v spomin na mednarodni vanja, morda celo zatiranja. dan to spodobi, čeprav pravično Izraz me je tako zmotil, da sem se morala oglasiti in pri- v ostalih dnevih leta še zdaleč ni. pomniti, da si s takim poimenovanje ženske v političnim di- O enakosti spolov se govori skurzu delamo medvedjo uslugo. Edino na nas samih je, da že celo stoletje, pa vendar vlada- podobe presežemo in namesto punce ozavestimo žensko; Ljubo Vukelič jočim politikam ne govori v prid s tem dobimo popolnoma drugo besedno konotacijo, ki pa podatek, da ženske še vedno zaslužimo 16 odstotkov manj je že bližje ambiciozni, sposobni, talentirani posameznici, kot moški. Kako pa, če nas ni na pozicijah, od koder bi lahko s čimer so se strinjale tudi ostale udeleženke. Da si mora- odločale. Občutno premalo žensk zaseda vodstvene polo- jo ženske same izboriti položaj in razbiti stereotipe, ki jih ne žaje v politiki in poslovnem svetu. Pa ni govora o državah bodo reševale spolne kvote, je bil zaključek polemike o žen- tretjega sveta, ampak o Evropski uniji, ki ima enakost spolov skah v politiki. kot temeljno pravico določeno v pogodbah Evropske uni- Vendar pa problematika spolne neenakosti ne samo je. Raziskave Eurobarometra pa kljub akcijskim načrtom in v politiki, ampak tudi na drugih področjih poraja še veliko pobudam vsakoletno kažejo, da enakost spolov še vedno odprtih vprašanj. Ženske smo slabše zaposljive, delamo v ni dosežena. Nasilje, razlike v plačilu in izkoriščanje ženske slabše plačanih sektorjih, manj napredujemo, večkrat pre- postavljajo v podrejen položaj. kinemo poklicno pot, opravimo več neplačanega dela in Verjetno nam bo lažje, ko bomo o svoji eksistenci odlo- se ne nazadnje manj pojavljamo tudi v medijih. Letna ana- čale neposredno z odločevalskih mest in usode ne bomo liza enajstih slovenskih časnikov, ki so jo objavili na portalu več prepuščale milosti in nemilosti moških kolegov. Ven- Metina lista, je pokazala, da so v letu 2018 kar 71 odstotkov dar se za vstop v politiko odločajo le redke. O razlogih in medijskega prostora, ki so ga analizirani časniki namenili in- ovirah za politično udejstvovanje sem se imela priložnost tervjujem, kolumnam in komentarjem, zasedli moški, preo- pogovarjati s parlamentarkami v aktualnem sklicu državne- stalih 29 odstotkov pa ženske. ga zbora. Na povabilo poslanke Ive Dimic in v organizaciji V našem uredništvu o uravnoteženi zastopanosti spo- Kluba parlamentark sem se udeležila Dneva s poslanko. Na lov ne moremo govoriti, saj večino člankov, ki jih meseč- dnevnem redu je bila tudi seja, na kateri smo razpravljale o no prebirate, napišejo ženske, ki jih zelo cenim, saj je vsaka ženskah v politiki. S strani parlamentark je bilo slišati številne na svojem področju zelo uspešna. Da ne bom pristranska, spodbudne besede in argumente v prid vstopa v politiko. V gre seveda pohvala za soustvarjanje Slivniških pogledov tu- zelo zanimivi diskusiji, ki pa je resda temeljila bolj na deljenju di moškemu delu uredništva. Vsem sem hvaležna, da si ob osebnih izkušenj kot pa na usmeritvah za reševanje polo- kopici obveznosti vzamejo čas in vzorno, z veliko truda in žaja, pa me je zmotilo, da so tako udeleženke kot poslanke zavzetosti napišejo prispevke. O tem, o kom pišejo, pa za- uporabljale termin punce namesto ženske. »Tudi med vami gotovo ne odloča spol, ampak dosežki, udejstvovanja, ak- so mlade punce,« je bilo večkrat slišati. Z izrazom seveda ni tivnost v lokalnem okolju. In teh je res veliko – so rezultat nič narobe, vendar pa vseeno ne pritiče omizju v državnem prizadevnih posameznikov in posameznic, še največkrat pa zboru. Izraža namreč vse tisto, proti čemer bi se morali kot njihovega skupnega dela. Maruša Opeka Intervju Avtorica: Maruša Mele Pavlin Fotograf: Ljubo Vukelič Maksimiljan Turšič Maksimilijan Turšič je od leta 1995 načelnik Upravne enote Cerknica. Birokracija ga ni pogoltnila. Je pač človek, ki išče kompromise in uživa življenje. Zaradi ljudi, ki jih ima ob sebi, številnih zanimanj ter hobijev, za katere si rad vzame čas. V državno upravi ste prišli iz gospodarstva, kako to? Kot štipendist Bresta sem začel na Bre- stu. Tam sem bil šest let, potem pa so bile leta 1990 razpisane prve demokra- tične volitve. Takrat sem dobil povabilo, da bi kandidiral za občinskega poslan- ca. Povabila me je zanimiva kombi- nacija strank, in sicer Zeleni Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS) in Socialdemokratska zveza. Kandidiral sem, ker se mi je to zde- la posrečena kombinacija, predvsem zaradi Zelenih, saj smo še kot študenti poskušali Cerkniško jezero ohraniti ta- ko, kot je. Tako sem prišel v politiko in državno upravo. Ste univerzitetni diplomirani inženir lesarstva. Je izbiro poklica narekovalo zanimanje ali je šlo za skoraj edino izbiro za fanta iz občine, ki je temeljila na lesni Da je kultura samoumeven del življenja Maksimilijana Turšiča, opazimo že v njegovi pisarni. industriji? Šlo je za edino izbiro. Iz treh oddelkov Pa vi? šel v stečaj, je bila ta stavba prazna in cerkniške osnovne šole samo eden ni Zadnje leto, dve delam ročaje za skan- sem se zavzemal, da se jo napolni z dr- šel na lesarsko srednjo šolo. Vsi ostali dinavske nože. Uporabljam posebne žavnimi inštitucijami. Sedaj imamo tukaj smo šli na srednjo lesarsko šolo, ki jo vrste lesa. Zelo všeč so mi alpski nagnoj, tako Upravni center Cerknica kot okraj- je organiziral Brest. To je bil dislocira- češnja, sliva, oreh, tudi javor rebrač. no sodišče, zraven je tudi notarka. S tem ni oddelek Aškerčeve srednje šole iz Imajo zanimivo barvo in teksturo. so vsi občani na enem mestu pridobili Ljubljane. Dobili smo štipendije in se sodoben center državne uprave. izobraževali v domačem kraju. Pouk Smo sredi gozda, smo imeli v stari šoli, kjer je danes glas- sredi surovine in Z upravno enoto se največkrat bena šola, in v novi sedanji šoli. Odlič- » srečamo, ko potrebujemo ne profesorje smo imeli. Ogromno tega ne znamo dokumente, dovoljenja … Ampak vaše smo se navadili, tako šolske snovi kot izkoristiti.« delo je tudi precej bolj poglobljeno? življenjskih zgodb. Občine sprejemajo občinske prostorske Vam je žal, da na Notranjskem načrte in na tej podlagi jih mi izvajamo. Vam znanje iz lesarstva pride še kaj izgubljamo tovrstno znanje? Pokrivamo tri občine – Cerknico, Loško prav? Zdi se mi res škoda, da izgubljamo zna- dolino in Bloke. Ti načrti so dostikrat ali Zelo, saj mi je narava blizu. Predvsem nje, ki je bilo združeno v Brestu. Smo prepodrobni ali preohlapni in da ohra- me zanima les v naravnih oblikah. Vsa- sredi gozda, sredi surovine in tega ne njamo stavbno identiteto notranjske ko leto si v Cankarjevem domu ogle- znamo izkoristiti. pokrajine, se moramo usklajevati. Dob- dam razstavo Čar lesa, organizira jo ro sodelujemo tako z občinami kot tudi somentor moje diplomske naloge Vam je tudi državna uprava prinesla z ostalimi inštitucijami. prof. dr. Franc Pohleven. Tam se poka- poklicne izzive in cilje? že vse, kar znamo Slovenci narediti iz Upravno enoto sem jemal kot izziv, kot Je bila denacionalizacija trd oreh? lesa. Neverjetno! ohranjanje delovnih mest. Ko je Brest Imeli smo kar 464 denacionalizacijskih 4 | Slivniški pogledi | april 2019 Intervju zahtevkov in 33 agrarnih skupnosti, me je s svojo fotografijo tudi zazna- Notranjskim muzejem Postojna. Mis- ki so bile velik zalogaj. Največja je bi- movala. Zanimivo je, da sem kot štu- lim, da si Cerknica zasluži muzej in la Agrarna skupnost Cerknica z več dent opravil dvoletni tečaj fotografije galerijo v Kravanjevi hiši.