UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Moric Slovenski Nemci v diaspori Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Moric Mentor: izr. prof. dr. Miran Komac Slovenski Nemci v diaspori Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 ZAHVALA Mentorju, izr. prof. dr. Miranu Komacu, za nasvete in spodbude, zaradi katerih sem lahko nalogo izboljšala. Obema članoma komisije, izr. prof. dr. Jerneju Zupančiču in red. prof. dr. Mitji Žagarju, za hitre in konstruktivne pripombe, in za čas, da sem nalogo lahko dopolnila. Zelo sem hvaležna tudi bližnjim: staršema, starima staršema in sestrama, za podporo, mir in razumevanje v času nastajanja disertacije. Mami Irmi in sestri Evi za prevajanje, sestri Barbari za pretipkavanje, Lidiji za prevajanje in lekturo, Franciju za statistično obdelavo podatkov, Mateju za razglabljanja in konstruktivne pripombe. Vsem, ki so sodelovali v raziskavi. Tistim, ki so izpolnili anketni vprašalnik in tistim, ki so z mano delili svoje življenjske zgodbe ter razmišljanja. Vsem naštetim in ostalim, ki so verjeli vame in me pri delu spodbujali, iskrena hvala. Doktorski študij je delno sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Sofinanciranje se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti; prednostne usmeritve_1.3: Štipendijske sheme. Kardeljeva ploščad 5 1000 Ljubljana, Slovenija telefon 01 58 05 120 I Z J A V A O A V T O R S T V U doktorske disertacije Podpisani/-a Anja Moric, z vpisno številko 21070904, sem avtor/-ica doktorske disertacije z naslovom: Slovenski Nemci v diaspori. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predložena doktorska disertacija izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili; sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (UL RS, št. 16/07-UPB3, 68/08, 85/10 Skl.US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16)), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za družbene vede v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za družbene vede; je elektronska oblika identična s tiskano obliko doktorske disertacije ter soglašam z objavo doktorske disertacije v zbirki »Dela FDV«. V Ljubljani, dne 15.9.2016 Podpis avtorja/-ice: ________________________ POVZETEK Slovenski Nemci v diaspori Ključne besede: slovenski Nemci, diaspora, narod/nacija, identiteta, Slovenija Danes prevladujoča oblika politične organizacije je nacionalna država, za katero se morda zdi, da obstaja že od vselej, a je vendarle relativno nov pojav. Pred francosko revolucijo so bile središče politične organiziranosti večjezične države, ki so jih povezovale dinastične vezi. Industrializacija in modernizacija družbe sta spodbudili razvoj nacionalnih gibanj, ki so se hitro razširila po vsej Evropi in zahtevala novo ureditev, v kateri bi nacionalna in politična enota sovpadali. Vzpon nacionalizma je v različnih državah in delih sveta potekal na različne načine. Znotraj polja preučevanja nacij in nacionalizma se je uveljavil koncept razločevanja med voluntarističnimi (državljanskimi, političnimi ali teritorialnimi) in primordialističnimi (etničnimi ali kulturnimi) nacijami. Primordialisti narod/nacijo pojmujejo kot skupino istega rodu, v katero se človek rodi in je zaprta za pripadnike drugih (na)rodov, voluntaristi pa nasprotno menijo, da narod ni omejen s sorodstvenimi vezmi in kot bistveno izpostavljajo posameznikovo odločitev, ali bo nekemu narodu pripadal ali ne. Državljanske nacije naj bi bile prostovoljne, liberalne in vključujoče, skratka demokratične, etnične nacije pa genetske, neliberalne in izključujoče. Državljanski nacionalizem, ki se ga običajno povezuje z Zahodom (zahodno Evropo in ZDA), je bil pretežno politični pojav, ki je sledil že obstoječi formi bodoče nacionalne države. V srednji in vzhodni Evropi pa se je nacionalizem pojavil nekoliko kasneje in v »etnični« obliki. Meje obstoječih držav so se le redko ujemale z zahtevami nacionalnih gibanj, zato so bili tam nacionalizmi v konfliktu z obstoječimi državami. Pojavljale so se zahteve po spremembi meja. Da bi svoje zahteve legitimirali, so se nosilci nacionalistične ideje običajno sklicevali na posebnost narodove kulture, jezika in na junaštvo velikih mož, obstoj naroda pa iskali v kar se da oddaljeni preteklosti. To jim je uspelo predvsem s pomočjo nacionalizirane zgodovine, ki je postala sredstvo za utrjevanje nacionalistične ideologije. Tudi Slovenci pri tem nismo izjema. Slovensko pojmovanje nacije je predvsem etno-nacionalistično, tj. osnovano na slovenskem etničnem poreklu in slovenskem jeziku. V skladu s tem pri nas prevladuje mnenje, da so slovenski izseljenci izključno tisti, ki so slovenskega narodnega porekla (in govorijo slovenski jezik). Taka opredelitev iz pojma »slovensko izseljenstvo« izvzema pripadnike drugih etničnih skupin – dela slovenske nacije, če le-to pojmujemo po voluntarističnem oz. državljanskem načelu, ki so emigrirali s slovenskega ozemlja, med njimi tudi Nemce. Ni jasno, kam izseljeni slovenski Nemci sodijo oz. čigavi izseljenci so. Ozemlje Republike Slovenije je (bilo) od zmerom etnično raznoliko. Poleg Slovencev, Italijanov, Madžarov, Srbov, Hrvatov, Judov in Romov je v Sloveniji skoraj tisoč let bivala številčno močna nemška manjšina, ki je danes zgolj fragmentarno prisotna na Kočevskem in Štajerskem. Razlogi za izseljevanje Nemcev z območja Slovenije so bili predvsem politični in gospodarski. Predvojne migracije Nemcev s slovenskega ozemlja so potekale vzporedno z migracijami Slovencev v času gospodarskih kriz. Politične migracije Nemcev pa so se začele po razpadu Avstro-Ogrske monarhije, ko je zaradi načrtnega pritiska oblasti na nemško prebivalstvo nemško uradništvo množično zapuščalo Slovenijo, in izbruhnile jeseni 1941 ter pozimi 1942, ko je za nemški Rajh optirala večina kočevskih in ljubljanskih Nemcev. Po koncu druge svetovne vojne, maja 1945, se je začel množičen izgon Nemcev, ki jim prej ni uspelo pobegniti čez mejo, in sicer v Avstrijo. Po vojni so se izseljeni slovenski Nemci naselili v Avstriji, Nemčiji, Kanadi in ZDA in postali diaspora. Le peščica jih je ostala na Slovenskem. S pojavom nacionalnih gibanj so se nacionalizirale tudi nacionalne zgodovine. Samoumevna enota proučevanja je postala nacija oz. država, zato tisto, kar ni bilo znotraj okvirja nacionalnega – države, tudi ni bilo predmet raziskovanja. Posledično tudi življenja slovenskih Nemcev v diaspori ni proučeval noben slovenski znanstvenik (medtem ko je bilo med Slovenci v diaspori opravljenih obilo raziskav). Dolga leta pa ni bil pozabljen samo izseljeni del slovenskih Nemcev, pač pa tudi preostanek tistih Nemcev, ki so ostali v Sloveniji. (Predvsem) zaradi »neprijetne« preteklosti oz. medvojnega sodelovanja slovenskih Nemcev s Hitlerjevim režimom, so le-ti v slovenskem kolektivnem spominu slabo zapisani oz. so bili iz njega malodane »izbrisani«. Prvi cilj doktorske disertacije je bil raziskati slovenske Nemce v diaspori in ugotoviti, kaj se z njimi dogaja v današnjem času, predvsem z vidika ohranjanja identitete. Drugi cilj pa je bil slovensko nacijo analizirati iz voluntarističnega namesto iz prevladujočega etničnega zornega kota, v skladu z avtoričinim voluntarističnim pojmovanjem nacije, po katerem so del slovenske nacije vsi stalni prebivalci Republike Slovenije, ki slovenski naciji želijo pripadati; posledično so tudi izseljeni slovenski Nemci, ki so stoletja živeli v Sloveniji, del slovenskega izseljenstva, v kolikor to želijo biti. V okviru zastavljenih ciljev je bila, poleg predstavitve ustreznih teoretskih izhodišč (migracije, diaspora, identiteta, narod/nacija) in zgodovinskega orisa, narejena terenska kvalitativna in kvantitativna raziskava, s katero se je preverjalo, ali slovenski Nemci v diaspori imajo željo/interes biti del slovenskega izseljenstva, ali se identificirajo z državo Slovenijo ali s slovenskim prostorom v smislu regije oz. pokrajine, od koder izhajajo oni sami ali njihovi predniki, ali se mit o stari domovini prenaša na mlajše generacije, ali slovenski Nemci ohranjajo stike z domovino in rojaki, ki tam še živijo, in ali oz. kako ohranjajo svojo identiteto v izseljenstvu. Zaradi težje dostopnosti izseljenih spodnještajerskih Nemcev, je bila poglobljena terenska raziskava narejena predvsem med izseljenimi Kočevarji. Analiza spodnještajerskih Nemcev pa pretežno temelji na kritičnem pregledu njihovih periodičnih publikacij, ki so izhajale med leti 1968 in 2015. Študija identitete Kočevarjev v diaspori se je osredotočila na naslednje komponente: odnos do stare domovine, ohranjanje kočevarskega narečja, ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in na narodno pripadnost Kočevarjev. Tako kot je značilno za večino diaspor, so tudi Kočevarji čustveno