28 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Meta Remec BAKH, TOBAK IN VENERA Grehi in skušnjave v dolgem 19. stoletju INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Ljubljana 2016 28 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Meta Remec BAKH, TOBAK IN VENERA Grehi in skušnjave v dolgem 19. stoletju 3 ZALOŽBA INZ Odgovorni urednik dr. Aleš Gabrič Založnik Inštitut za novejšo zgodovino ZBIRKA RAZPOZNAVANJA / RECOGNITIONES 28 ISSN 2350-5664 Meta Remec BAKH, TOBAK IN VENERA Grehi in skušnjave v dolgem 19. stoletju Recenzenta dr. Peter Vodopivec dr. Dragica Čeč Jezikovni pregled Ajda Gabrič Prevod povzetka Borut Praper Oblikovanje Barbara Bogataj Kokalj Tisk Medium d.o.o. Naklada 300 izvodov Izid knjige je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike podprla Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85:613(4)"18" REMEC, Meta Bakh, tobak in Venera : grehi in skušnjave v dolgem 19. stoletju / Meta Remec ; [prevod povzetka Borut Praper]. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2016. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones, ISSN 2350-5664 ; 28) ISBN 978-961-6386-66-1 285962496 4 PREDGOVOR VSEBINA 7 PREDGOVOR 11 ZMERNOST, VARČNOST IN DRUGE MEŠČANSKE VREDNOTE 15 Prepad med ekonomskimi in družbenimi interesi 19 Zmernost in odgovornost: pomembni meščanski vre- dnoti 26 »Varčnost, ime ti je ženska!« ali o varčnosti in pregrehah, ki uničujejo dom in družino ter skrajšujejo življenje 31 ZDRAVA PREHRANA IN IZOGIBANJE RAZVADAM 36 Zmernost in druga pravila zdravega prehranjevanja 40 Ohranjanje svežine in podaljševanje roka uporabe živil 42 Priporočila za zdravo in pestro prehrano ter družinsko srečo 46 Prehrana kmetov 52 Debelost, vitkost in vegetarijanstvo 62 Prehranjenost žensk in otrok 68 Industrijsko predelana prehrana 74 Kava, čokolada, začimbe in druge razvade 81 ALKOHOL 86 Odnos do alkohola v makrobiotičnih nasvetih 91 Progresivna degeneracija 97 Ženske, otroci in alkohol 5 103 Voda, najboljša pijača 106 Vino in pivo 112 Žganje 118 Boj za treznost in zmernost 123 Boj za abstinenco 133 Prevzgoja v šolah 137 Alkohol v vojski 142 Alkohol in spolnost 145 TOBAK IN KAJENJE 155 Tobak v vojski 160 Tobak in smrad 163 Ženske, mladi in tobak 172 Protitobačno gibanje na Slovenskem 183 SPOLNOST 188 Specifičnost odnosa do seksualnosti na Slovenskem v pri- merjavi z nemškim in italijanskim kulturnim prostorom 195 Osveščanje mladih – spolni pouk in spolna vzgoja 208 Spolna vzgoja na Slovenskem 219 Ženske in kontracepcija 246 Masturbacija 265 Spolne bolezni 286 Spolne bolezni v vojski 302 Nasveti slovenskih avtorjev 311 Boj proti spolnim boleznim v kasarnah 315 Spolne bolezni na Slovenskem po prvi svetovni vojni 325 POVZETEK 331 SUMMARY 337 VIRI IN LITERATURA 359 IMENSKO KAZALO 6 PREDGOVOR Problematike iz vsakdanjega življenja so vse bolj prilju- bljena tema, ki združuje vedenja iz različnih področij znanstve- nega preučevanja. Meščanska in katoliška morala, ki sta zazna- movali življenja ljudi v dolgem 19. stoletju, sta zapovedovali spoštovanje načel zmernosti, samoodgovornosti in samonad- zora. Slednje je bilo najbolj očitno pri vprašanjih, ki se jih dotika pričujoče delo, saj so takratni pisci izkazovali pravo obsedenost s temami v povezavi s spolnostjo, bojem proti spolnim boleznim in spolno vzgojo, nič manj pa ni zaznamovalo načina obravnave prehranskih navad ter podleganja različnim užitkom in razva- dam, med katerimi velja omeniti zlasti alkohol in tobak. Bakh, tobak in Venera so tako trije od štirih »jezdecev apo- kalipse«, ki se jim posveča pričujoča monografija. Četrti, nič manj pomemben in usoden, ki se v naslovu sicer ne pojavlja, je nezmernost na področju prehrane, ki je po stoletjih pomanjka- nja, postajala vse bolj pereč problem tudi med najnižjimi sloji. Skovanka v naslovu je prevzeta iz zelo razširjenega italijanskega pregovora Bacco, tabacco e Venere, riducono l‘uomo in cenere, ki se v italijanskem kulturnem prostoru še danes pogosto pojavlja v oglasih, naslovih monografij, poimenovanjih umetniških del, 7 fotografij ter celo nočnih lokalov in kabarejskih predstav. Slo- venci sicer nimamo njegove prave ustreznice, problematika, ki jo zajema, pa je bila v dolgem 19. stoletju še kako prisotna tudi pri nas. Njegovo sporočilo, da alkohol, tobak in spolni užitki vo- dijo ljudi vsaj v prerani grob, če ne celo v večno pogubo, je bilo zagotovo univerzalno in vseprisotno. Knjiga obsega približno polovico raziskave, ki sem jo iz- vedla v okviru pisanja doktorske disertacije in ki je poskušala na sintetičen način prikazati poskuse osveščanja prebivalstva za zdravo življenje. Vsebina se tematsko v veliki meri navezuje oz. predstavlja nadaljevanje in dopolnitev monografije z naslovom Podrgni, očedi, živali otrebi: higiena in snaga v dobi meščan- stva. Celotna raziskava tako zajema širok izbor dejavnikov, ki so jim higieniki v dolgem 19. stoletju pripisovali vlogo pri podalj- ševanju oz. skrajševanju človeškega življenja in pri ohranjanju zdravja, tako na telesnem, kot na duševnem nivoju. Vsako od obravnavanih področij, kot so snaga, higiena telesa, primernost stanovanja, hrana, pijača, obleka, spolnost in opojne substance, pa tudi družinska sreča, položaj žensk v vsakdanjem življenju in boj proti različnim nalezljivim boleznim, bi si zaslužilo samo- stojno in poglobljeno obravnavao, zato upam, da bo pričujoče delo pomoč in osnova raziskavam, ki bodo sledile. Tako kot so pestre problematike, ki se jih knjiga loteva, tako je tudi možnih pristopov k njihovi obravnavi lahko več. Proble- matična je namreč že struktura virov. Ker gre za izrazito intimna področja človekovega življenja, je pomanjkanje pravih arhivskih virov žal pričakovano. Osrednji vir moje raziskave je bila mno- žica poljudnega tiska, časopisja, priročnikov, pratik itd., kar pa seveda ne pomeni, da je to edini možen pristop k obravnavi teh tem. Pri pisanju so me zanimali predvsem nasveti, ki so se po- javljali v teh virih in ki so pogosto ostali mrtva črka na papirju, zato je bilo torej treba brati med vrsticami, upoštevati redke spominske zapise ter arhivske drobce, predvsem pa s kritičnim pristopom ovrednotiti vsak vir in zapis. Nujni so bili interpreta- cija virov ter upoštevanje prostora in časa, v katerem so nastali. 8 PREDGOVOR Delo tako ponuja primerjalno analizo slovenskega prostora s širšim evropskim prostorom, veliko pozornosti pa posveča tudi razlaganju dvojne meščanske morale glede na kategorijo spola ter položaja pripadnikov podrejenih družbenih skupin, ki jih je dominantni družbeni sloj dojemal kot »manjvredne druge«. Razvojni zaostanek slovenske družbe v primerjavi z razvitejšim zahodnim svetom je bil očiten tako na materialnem kot tudi na kulturnem in miselnem področju, razkorak pa je bil še toliko večji na podeželju, kamor so nove ideje in prepričanja prodirali še veliko počasneje in kjer je na začetku 20. stoletja živelo več kot 70 % prebivalstva. Tudi redki pisci, ki niso prihajali iz du- hovniških vrst, so bili povsem prežeti s strogo katoliško moralo in slovenska družba je bila povsem zaznamovana s strogim in nepopustljivim pogledom na svet, z retoriko greha in kazni ter groženj z večno pogubo. Ob izidu monografije bi se rada zahvalila zlasti dr. Andreju Studnu, ki mi je bil ves čas pisanja v izredno pomoč, ter seveda Matjažu in Maksu, ki me vedno spodbujata in vedno potrpe- žljivo spremljata na mojih poteh. Naj bodo te vrstice tudi Levu v spomin. Upam, da bom znala in zmogla živeti v skladu s tem, kar me je naučil. Meta Remec 9 10 PREDGOVOR ZMERNOST, VARČNOST IN DRUGE MEŠČANSKE VREDNOTE 11 Ob koncu 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja je me- ščanska miselnost, ki je bila sprva značilna le za izobražen srednji sloj, uspela prodreti tudi med druge sloje prebivalstva. Spremenil se je odnos do vprašanj zdravja in bolezni, kar je po- stalo očitno zlasti v množici publikacij, ki so se ukvarjale z naj- različnejšimi področji ohranjanja zdravja, zdravim življenjskim slogom, zmernostjo, prehranskimi nasveti in še čim. Avtorji priročnikov in nasvetov v časopisju so postali gla- sniki boja proti vsaki nezmernosti in proti kakršnimkoli eksce- som, saj so bili prepričani, da lahko zmernost, treznost in racio- nalen pristop zagotovijo boljše in daljše delovanje organizma. S svojimi deli so hoteli preprosto ljudstvo, predvsem pa mladino, ne le izobraziti, ampak tudi prevzgojiti in moralno usmerjati. V ljudeh so želeli utrditi zavest, da gresta fizično in moralno zdravje z roko v roki, da telo ne more biti zdravo, če je duša bolna in pokvarjena.1 Osnovni cilj higienikov je bil postaviti jasna dietetična načela na racionalnih temeljih, sistematično predstaviti in podati norme in pravila, ki naj bi jim sledili. Na- mesto zmedene zbirke preventivnih in kurativnih nasvetov so želeli ljudem zagotoviti dela, ki bi na enem mestu združevala vse znanje in relevantne informacije, ki so se dotikale področja zdravja in zdravega načina življenja. Bolezni naj ne bi zdravili, ampak preprečevali, za kar pa je bilo nujno ljudi izobraziti in jih prepričati v izbiro zdravega življenjskega sloga.2 Človeku so želeli ponuditi jasna in enostavna pravila, ki jih je lahko spoštovati in ki prinašajo takojšnje rezultate. Iz prepričanja, da ni mogoče obravnavati zgolj človekovega telesa, temveč da je potrebno upoštevati tudi moralni vidik, je vzklila potreba po izboljšanju zdravja ljudi in podaljšanju njihovega ži- vljenja, istočasno pa tudi potreba po vzgoji v kreposti in moralni trdnosti. Meščanskim piscem se je zdelo nesmiselno ločevati obe področji, saj naj bi bila telesno zdravje in morala tako tesno 1 Pfeifer, Medizin der Goethezeit, str. 172–173. 2 Lempa,