Uporabnik: [email protected] Datum: 28.10.2019 09:46 Čistopis ima z rumeno barvo označene dele besedila, pri katerih je prišlo do sprememb v izbrani verziji. Odlok o občinskem prostorskem načrtu za območje Občine Brežice (uradno prečiščeno besedilo – UPB) OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-1893/2019, stran 4861 DATUM OBJAVE: 26.6.2019 VELJAVNOST PREDPISA: od 26.6.2019 / UPORABA PREDPISA: od 26.6.2019 Čistopis se uporablja od 26.6.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 28.10.2019: AKTUALEN. Uradni list RS, št. 41/19 1893. Odlok o občinskem prostorskem načrtu za območje Občine Brežice (uradno prečiščeno besedilo – UPB) Občinski svet Občine Brežice je na podlagi 133. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 40/09) na 5. redni seji dne 27. 5. 2019 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu za območje Občine Brežice, ki obsega: – Odlok o občinskem prostorskem načrtu za območje Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14) – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu za območje Občine Brežice – SD OPN 1 (Uradni list RS, št. 43/16) – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu za območje Občine Brežice – SD OPN 2 (Uradni list RS, št. 70/18) – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu za območje Občine Brežice – SD OPN 5 (Uradni list RS, št. 20/19). Št. 3504-1/2008 Brežice dne 27. maja 2019 Župan Občine Brežice Ivan Molan O D L O K o občinskem prostorskem načrtu za območje Občine Brežice (uradno prečiščeno besedilo – UPB) I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (Uvod) (1) Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. (2) Občinski prostorski načrt velja na celotnem območju občine. 2. člen (Vsebina in sestavine odloka) (1) Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del. (2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Prehodne in končne določbe V. Priloge: - Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi - Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora (3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 01 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja 1:50.000 02 2.1.2.1 Zasnova prometnega omrežja 1:50.000 03 2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture 1:50.000 04 2.1.2.3 Zasnova energetske infrastrukture 1:50.000 05 2.1.3 Zasnova okvirnih območij razpršene gradnje in območij razpršene poselitve 1:50.000 06 2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve 1:50.000 07 2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini 1:50.000 08 2.1.4.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev 1:50.000 (4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: Številka Karta Merilo 1 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste 1:50.000 2 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 1:50.000 3 Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 1:5.000 4 Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture. 1:5.000 3. člen (Uporabljeni izrazi) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov. 2. Avtobusna postaja je določen prostor za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti prometni urad, pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesto za prodajo vozovnic, sanitarije in s predpisi določeno opremo. 3. Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. 4. Bruto etažna površina (BEP) stavbe (po OPN) je skupna površina vseh etaž nad terenom izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri mansardi se upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BEP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite. 5. Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste. 6. Centralne dejavnosti: Pod centralne dejavnosti se šteje izobraževalne, zdravstvene, socialne, kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti, javna uprava, trgovina na drobno, raznovrstne poslovne dejavnosti. 7. Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda. 8. Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50 % BEP namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš. 9. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP. 10. Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N). 11. Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta. 12. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). 13. Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov. 14. Funkcionalno zemljiško posestvo –tvorijo obdelovalne kmetijske površine, ki funkcionalno pripadajo isti grajeni strukturi (kmetiji, polkmetiji, vinski kleti, zidanici, hramu) in medsebojno niso oddaljene več ko 5 km (če gre za različno obdelovane kmetijske površine), oziroma so lahko medsebojno oddaljene do 10 km, če gre za isto vrsto rabe kmetijskega zemljiča. 15. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. 16. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti. 17. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. 18. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. 19. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. 20. Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne. 21. Hram je lesen vinogradniški objekt (eno ali več prostoren) namenjen shrambi in predelavi vina. 22. Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine,