ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE, lEtNIk 88/53, lEtO 2017, ZVEZEk 2–3 ČASOPISZA ZGODOVINO 2–3 Review forHistoryandEthnography Review INNARODOPISJE IN NARODOPISJE Prva številka Prva 1904 izšla leta ZA ZGODOVINO ZA ZGODOVINO ČASOPIS ČASOPIS Nova vrsta 53 vrsta Nova Letnik 88 Letnik • Coming Since 1904 out 1–164 Str. 2017 Na naslovnici je gradivo iz Zbirke drobnih tiskov Enote za domoznanstvo in posebne zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor (izbor Gabrijela Kolbič): TVORNICE Zlatorog - Maribor [Slikovno gradivo]. - [S. l. : S. n.], 1927-30. - 1 razglednica : č-b (sivo ali rjavkasto) ; 9 x 14 cm , ZDT RZ 1 in 240791704 COBISS.SI-ID 58415105 Zlatorog, reklamni lepak, ZDT DT VI-6 Mrb. teden, dt 31046/9 Revija je v polnem besedilu dostopna – Full text sources availability: Sistory (http://www.sistory.si), EBSCOhost Historical Abstracts with Full Text, ProQuest www.ukm.um.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Letnik 88 – Nova vrsta 53 2.–3. zvezek 2017 Review for History and Ethnography Year 88 – New Series 53 Volume 2–3, 2017 Maribor 2017 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata – Published by Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru – University of Maribor and Historical Society of Maribor ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki Red. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Tone Ravnikar Red. prof. dr. Franc Rozman Dr. Vlasta Stavbar Izr. prof. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Dr. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Prispevki so recenzirani. – Authors are responsible for the scientific contents of their articles. Reprint of articles and pictures is possible only with editor’s permission and source quotation. The articles have been reviewed. Izdano z denarno pomočjo Mestne občine Maribor in Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Published with financial help of the Maribor Municipality and the Slovenian Research Agency. 3 Kazalo – Contents RAZPRAVe – sTUDIES Nejc Drnovšek, Delovanje staroruske Cerkve pod mongolsko oblastjo v luči ruskega zgodovinopisja (The Old-Russian Church under the Mongol Authorities from the Point of View of the Russian Historiography) . 5 Miha Šimac, »Od rojstva do vojaške suknje«: k biografskim podatkom o Lojzetu Udetu st. (1896–1980) (“From Birth to the Military Coat”: on Lojze Ude senior (1896–1980) Biographic Data) . 25 Peter Wiesflecker, Meščanski habitus, narodna identiteta, verski profil. Aspekti socialno-nacionalnega procesa diferenciacije na primeru družine iz Kanalske doline (Bourgeoisie Habitus, National Identity, Religious Profile. The Aspects of the Social and National Process of Differentiation on the Example of a Family from the Kanal Valley) . 47 Tin Mudražija, SK Ilirija – zeleno-beli paradni konj slovenskega nogometa v prvi polovici 20. stoletja (1911–1936) (SK Ilirija – the Green-White Star of the Slovene Football th in the first Half of the 20 Century (1911–1936)) . 71 Marjan Toš, Dr. Milan Gorišek – ponosni sokol, ki je poletel nad Lenartom (ob 60-letnici smrti) (Milan Gorišek, Ph.D. – A Proud “Sokol”, Who Flew above Lenart (at the 60th Death Anniversary)) . 93 4 Tomaž Ivešić, Joseph Kuhn v krempljih Ozne (Joseph Kuhn in the Clutches of OZNA) . 115 VIRi – sOURCES Pričevanje Josepha Kuhna o povojnem nasilju in prikritih grobiščih v okolici Maribora (prevod Tomaž Ivešić) . 135 OCENE IN POROčILa – rEVIEWS AND REPORTS Boris Golec, Dejan Zadravec: Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684 . 155 Marjan Toš, Ivo in Slavko Goldstein: Tito . 156 Marjan Toš, Morpurgi, potomci mariborskih Judov . 159 5 razprave – studies Delovanje staroruske Cerkve pod mongolsko oblastjo v luči ruskega zgodovinopisja Nejc Drnovšek* 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 930:271.2(470)ꞌꞌ12/14ꞌꞌ Nejc Drnovšek: Delovanje staroruske Cerkve pod mongolsko oblastjo v luči ruskega zgodovinopisja. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 88=53(2017), 2–3, str. 5–24 Članek obravnava politiko staroruske Cerkve v obdobju od leta 1237 do prve polovice 15. stoletja z izrazitim poudarkom na razlagah ruskega zgodovinopisja. V uvodu je predstavljeno politično delovanje Cerkve na območju tedanje severovzhodne Rusije. Osrednji del besedila temelji na stališčih dveh poglavitnih vej zgodovinopisja, pred- revolucijskega in sovjetskega, o tematiki, ki jo obravnavamo. Razlike med obema ve- jama so podrobneje ponazorjene na primeru enega izmed najvplivnejših cerkvenih predstavnikov v tem obdobju, metropolita Alekseja. V zaključku so navedene najbolj pereče polemike obeh zgodovinskih vej. Članek je napisan na osnovi ruske strokovne literature in podkrepljen z vzhodnoslovanskimi zgodovinskimi viri. Ključne besede: Staroruska Cerkev, Mongoli, Zlata horda, sovjetsko zgodovinopisje, veliki knez, velika moskovska kneževina, ruski narod, Kulikovska bitka, metropolit Aleksej 1.01 Original Scientific Article UDC 930:271.2(470)ꞌꞌ12/14ꞌꞌ Nejc Drnovšek: The Old-Russian Church under the Mongol Authorities from the Point of View of the Russian Historiography. Review for History and Ethnography, Maribor 88=53(2017), 2–3, pp. 5–24 The article discusses the policy of the Old-Russian Church in the period from 1237 to the first half of the 15th century with a particular emphasis on the interpretations of the * Mag. Nejc Drnovšek, Jareninski Dol 31/a, SI – 2221 Jarenina, nejc.drnovsek@gmail. com 6 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES Russian historiography. The political activity of the Church in the region of the then North-eastern Russia is presented in the introduction. The central part of the text is based on the views of the two main branches of historiography, pre-revolutionary and Soviet, on the discussed topic. The differences between both branches are illustrated in more detail with the case of metropolitan Alexius, one of the most influential church representatives in this period. In conclusion, the topical issues of both branches are addressed. The article is written on the basis of Russian scientific literature and sup- ported by East Slavic historical sources. Key words: Old-Russian Church, Mongols, Golden Horde, Soviet historiography, grand prince, grand principality of Moscow, Russian people, battle of Kulikovo, met- ropolitan Alexius Uvod1 Opredelitev delovanja staroruske Cerkve2 v obdobju od sredine 13. stoletja do prve polovice 15. stoletja je tematika, ki ji je rusko zgodovinopisje namenilo precej pozornosti. Za nadaljnje razumevanje je sprva potreben podrobnejši oris dogodkov. Leta 1237 je mongolski vladar Batu kan v eni izmed kampanj mongolskega imperija napadel staroruske kneževine in si jih po več let trajajočem zavoje- valnem pohodu tudi večino podredil.3 S tem se je začelo obdobje mongolskega vladanja nad staroruskimi kneževinami in vzpostavitev diplomatskih stikov med Mongoli in starorusko Cerkvijo. Mongolski vpad je dodobra pretresel politične in družbene razmere na območju tedanje severovzhodne Rusi- je. Kijev, do tedaj središče vzhodnoslovanskih narodov, si po mongolskem opustošenju ni več opomogel,4 v ospredje pa sta prišli tverska in moskovska 1 Članek je del magistrskega dela z naslovom Politično delovanje in vloga Ruske pravoslav- ne cerkve od vpada Batu kana do padca Konstantinopla (1237–1453), zagovarjano pred komisijo v zasedbi: predsednik doc. dr. Andrej Hozjan, člana doc. dr. Anton Ravnikar in doc. dr. Aleš Maver. 2 Ruski zgodovinarji za to obdobje sicer enotno uporabljajo termin »Ruska pravoslavna cerkev«, kar pa lahko privede do nejasnosti v povezavi s preostalimi vzhodnoslovanskimi narodi, ki so se prav tako nahajali pod njeno jurisdikcijo. Zato se bo uporabljal termin »staroruska Cerkev«, ki se uporablja tudi v predmongolskem obdobju. Za podrobno raz- lago glej Simon Malmenvall, Razvoj cerkvene organizacije v Kijevski Rusiji do sredine 12. stoletja, Bogoslovni vestnik, letnik 76, št. 3/4 (2016) (dalje: S. Malmenvall, Razvoj cerkvene organizacije). 3 Jevgenij Evsignejevič Golubinski, Istorija Russkoj Cerkvi, 2. del, št. 2, (Moskva, 1900), str. 3–9 (dalje: J. E. Golubinski, Istorija Russkoj Cerkvi). 4 Nikolaj Sergejevič Borisov, Russkaja cerkov’ v političeskoj borbe XIV–XV vekov, (Moskva, 1986), str. 37 (dalje: Russkaja cerkov’ v političeskoj borbe). Nejc Drnovšek, Delovanje staroruske Cerkve pod mongolsko oblastjo … 7 kneževina, ki sta se borili za prevlado na tem območju.5 Mongolski kani so zavojevane staroruske kneževine obravnavali kot del svojega imperija in od njih pobirali tribute.6 Metropoliti, najvišji funkcionarji v staroruski Cerkvi, in knezi so bili prisiljeni potovati v mongolski imperij in kasneje v Zlato hordo, kjer jim je bila dodeljena pravica, da vladajo in izvajajo oblast v svoji cerkveni ustanovi oz. kneževini. Razen tega je Cerkev dobila imuniteto pri plačevanju tributa in nekatere druge ugodnosti, povezane s finančnimi izdatki in z za- ščito cerkvenih posesti.7 To je eden izmed razlogov, zakaj popularne razlage, ki se nanašajo na njeno vlogo in status v tem obdobju, pričajo o Cerkvi, ki je izrazito pridobila na svojem političnem položaju s prejetimi privilegiji s