UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO MAGISTRSKO DELO MAGIČNI REALIZEM V DELIH SEDEM MINUT ČEZ POLNOČ IN OCEAN NA KONCU CESTE Mentor: Kandidatka: izr. prof. dr. Tomaž Onič Monja Poštrak Maribor, 2018 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ANGLISTIKO IN AMERIKANISTIKO MAGISTRSKO DELO MAGICAL REALISM IN A MONSTER CALLS AND THE OCEAN AT THE END OF THE LANE Mentor: Kandidatka: izr. prof. dr. Tomaž Onič Monja Poštrak Maribor, 2018 Lektorica: red. prof. dr. Michelle Gadpaille Lektorica povzetka: mag. Margit Berlič Ferlinc, prof. ang. in slo Prevajalka: mag. Margit Berlič Ferlinc, prof. ang. in slo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju izr. prof. dr. Tomažu Oniču za sprejeto mentorstvo in za strokovno vodenje ter nasvete pri izdelavi magistrskega dela. I would also like to sincerely thank Prof. Dr. Michelle Gadpaille for her linguistic advice and guidance. Prisrčna hvala tudi vama, mami in ati, da sta mi stala ob strani skozi vsa leta mojega študija in me vzpodbujala. Hvala tudi tebi, Odi, moj štirinožni prijatelj. Stories are the wildest things of all, the monster rumbled. Stories chase and bite and hunt. Patrick Ness (A Monster Calls) UNIVERZA V MARIBORU _______Filozofska fakulteta_________ (ime članice UM) IZJAVA O AVTORSTVU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA Ime in priimek študent‐a/‐ke: _Monja Poštrak__________________________________________ Študijski program: _POUČEVANJE ANGLEŠČINE IN ZGODOVINA____________________________ Naslov zaključnega dela: ___MAGIČNI REALIZEM V DELIH SEDEM MINUT ČEZ POLNOČ IN OCEAN NA KONCU CESTE (MAGICAL REALISM IN A MONSTER CALLS AND THE OCEAN AT THE END OF THE LANE)_________________________________________________________________________ Mentor: _izr. prof. dr. Tomaž Onič ________________________________________________ Somentor: ________________________________________________ Podpisan‐i/‐a študent/‐ka _MONJA POŠTRAK____________________________________ izjavljam, da je zaključno delo rezultat mojega samostojnega dela, ki sem ga izdelal/‐a ob pomoči mentor‐ja/‐ice oz. somentor‐ja/‐ice; izjavljam, da sem pridobil/‐a vsa potrebna soglasja za uporabo podatkov in avtorskih del v zaključnem delu in jih v zaključnem delu jasno in ustrezno označil/‐a; na Univerzo v Mariboru neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico ponuditi zaključno delo javnosti na svetovnem spletu preko DKUM; sem seznanjen/‐a, da bodo dela deponirana/objavljena v DKUM dostopna široki javnosti pod pogoji licence Creative Commons BY‐NC‐ND, kar vključuje tudi avtomatizirano indeksiranje preko spleta in obdelavo besedil za potrebe tekstovnega in podatkovnega rudarjenja in ekstrakcije znanja iz vsebin; uporabnikom se dovoli reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirnega avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo; dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v zaključnem delu in tej izjavi, skupaj z objavo zaključnega dela; izjavljam, da je tiskana oblika zaključnega dela istovetna elektronski obliki zaključnega dela, ki sem jo oddal/‐a za objavo v DKUM. ________________________________________________________________________ Uveljavljam permisivnejšo obliko licence Creative Commons: _________________ (navedite obliko) ________________________________________________________________________ Začasna nedostopnost: Zaključno delo zaradi zagotavljanja konkurenčne prednosti, zaščite poslovnih skrivnosti, varnosti ljudi in narave, varstva industrijske lastnine ali tajnosti podatkov naročnika: _____________________________________________________ (naziv in naslov naročnika/institucije) ne sme biti javno dostopno do __________________ (datum odloga javne objave ne sme biti daljši kot 3 leta od zagovora dela). To se nanaša na tiskano in elektronsko obliko zaključnega dela. ________________________________________________________________________ Temporary unavailability: To ensure competition competition priority, protection of trade secrets, safety of people and nature, protection of industrial property or secrecy of customer's information, the thesis ___________________________________________________ must not be accessible to the public till _________________________(delay date of thesis availability to the public must not exceed the period of 3 years after thesis defense). This applies to printed and electronic thesis forms. ________________________________________________________________________ Datum in kraj: Podpis študent‐a/‐ke: ____________________________ Podpis mentor‐ja/‐ice: _________________________ (samo v primeru, če delo ne me biti javno dostopno) Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe naročnika in žig: _______________________________________ (samo v primeru, če delo ne sme biti javno dostopno) Abstract Magical realism as a literary mode has been the cause of numerous debates since the publication of One Hundred Years of Solitude by the Colombian author Gabriel García Márquez in 1967, which the majority of critics consider to be the first magical realist novel. Magical realism has been frequently confused with fantasy and is still considered by some as the latter’s branch. Though there is no unified definition of magical realism, critics have agreed upon some of the most common characteristics. The present thesis makes use of Wendy B. Faris’s theoretical framework on the mode’s characteristics and applies it to A Monster Calls by Patrick Ness and The Ocean at the End of the Lane by Neil Gaiman. In both novels, marvellous happenings are incorporated seamlessly into a realistic narrative, which is the basic definition of magical realism. The events are presented matter-of-factly; thus, readers perceive them as realistic. Both novels also contain the primary characteristics that define magical realism as a literary mode, according to Faris. A Monster Calls has been adapted into a movie as well as translated into Slovene as Sedem minut čez polnoč. In the translation, magical realism retains its characteristics, since it is mainly a content based literary mode. In the movie, however, visual representations of the irreducible element, i.e. the yew tree monster, offer the viewers an opportunity to perceive it as ordinary. Key words: magical realism, A Monster Calls, The Ocean at the End of the Lane, Sedem minut čez polnoč Povzetek Magični realizem je bil v literaturi 20. stoletja razlog za številne debate, še posebej po izdaji dela Gabriela Garcíe Márqueza Sto let samote leta 1967, ki ga ima večina kritikov za prvi magičnorealistični roman. Literarno zvrst je še danes izjemno težko natančno opredeliti in dokončna definicija še ni bila oblikovana. Kot prvi je pojem magični realizem uporabil nemški umetniški kritik Franz Roh leta 1925. S pojmom je poskušal poimenovati nov način slikanja, ki se je razlikoval od predhodne ekspresionistične umetnosti. Toda pojem ni ostal omejen zgolj na slikarsko področje, ampak se je kmalu pričel uveljavljati tudi na področju literature. Predvsem pomemben literarni razvoj je magični realizem doživel v Latinski Ameriki, s katero je povezanih tudi največ magičnorealistične literature. Eden izmed poglavitnih razlogov za težave pri oblikovanju jasne in enotne definicije magičnega realizma je razvoj slednjega. V preteklosti so kritiki sicer podajali številne lastne definicije, vendar so se med sabo močno razlikovale in so največkrat v celoti prezrle zgodovino pojma. Tako so v drugi polovici 20. stoletja mnogi latinskoameriški pisatelji in literarni raziskovalci poskušali definirati Rohov magični realizem in Carpentierjev »lo real maravilloso«, pri čemer so sčasoma zanemarili Rohov pomen. Nekateri kritiki in avtorji magični realizem povezujejo s fantastiko ter trdijo, da je zgolj del slednje. Poenotene definicije magičnega realizma še ni bilo podane, toda kljub temu so si kritiki enotni glede nekaterih njegovih značilnosti, predvsem glede t. i. matter-of-fact (tj. prozaičnega) načina pripovedovanja. Fantastična dogajanja so tako opisana brez posebnih komentarjev in so spretno vpletena v realistično ozadje. Bralec jih na tak način lažje sprejme kot realistične in tudi verjame, da so del sveta v pripovedi. Poleg pomanjkanja jasnih definicij magičnega realizma stežka najdemo tudi točen seznam magičnorealističnih značilnosti. Slednje je uspelo podati Wendy B. Faris, ki je v dveh podrobnih raziskavah natančno opredelila, katere literarne značilnosti na eni strani magični realizem ločijo od drugih sočasnih literarnih zvrsti in ga na drugi strani postavljajo na pomembno mesto znotraj postmodernizma. Farisova je navedla dve skupini značilnosti, primarne in sekundarne, ter opisala tudi pripovedne tehnike, ki se največkrat pojavljajo v magičnorealističnih literarnih delih. Pričujoča naloga s pomočjo teoretičnega okvirja magičnorealističnih značilnosti, ki ga je zasnovala Wendy B. Faris, v raziskovalnem delu analizira deli Patricka Nessa A Monster Calls (Sedem minut čez polnoč) in Neila Gaimana The Ocean at the End of the Lane. Pri tem poskuša dokazati, da čeprav sta deli največkrat uvrščeni v literarno zvrst fantastike, ju je kljub temu možno uvrstiti v žanr magičnega realizma. V obeh delih so čudežna dogajanja spretno vpeljana v realistično pripoved, kar je osnova magičnega realizma. Ta dogajanja so predstavljena prozaično, na t. i. način matter-of-fact, kar omogoča bralcem, da