ZGODOVINSKIZGODOVINSKI ^ASOPIS ^ASOPIS • 54 • •2000 54 • 2000• 2 (119) • 2 (119) • 233–262 233 Bo‘o Repe Slovenci v osemdesetih letih (prvi del) Zaton titoizma Dosmrtni predsednik Jugoslavije Josip Broz – Tito je umrl v Klini~nem centru v Ljublja- ni, po uradnih podatkih 4. maja 1980 ob 15. uri in 5 minut. Smrt v jugoslovanskem vrhu ni povzro~ila pretresov, ‘e v za~etka leta 1980, ko se je za~ela njegova zdravstvena agonija, med katero opravilno ni bil ve~ sposoben, je bilo jasno, da Jugoslaviji ne bo ve~ vladal. Ve~ kot dva meseca in pol pred smrtjo, 14. februarja 1980 (Tito naj bi bil tedaj le {e ob~asno pri zavesti oz. ‘e v komi ali celo klini~no mrtev), je predsedstvo SFRJ ob asistenci predsedstva CK ZKJ ‘e imelo pripravljen scenarij njegovega pogreba.1 Zdravstveno stanje dr‘ave ni bilo dosti bolj{e od predsednikovega, le da so ga prikrivali. “Tito je mrtev, le da tega {e ne ve”, je ‘e sredi sedemdesetih let, potem ko se je z njim dokon~no raz{el, menda cini~no izjavil njegov medvojni soborec in kasnej{i jugoslovanski zunanji mini- ster Ko~a Popovi}. Podobno bi – seveda za nazaj – lahko trdili za Jugoslavijo. Toda takrat bi le redko kdo pritrdil takemu stali{~u. Jugoslavija je vzbujala vtis mirne, stabilne dr‘ave s solidnim standardom, re{enim nacionalnim vpra{anjem in mednarodnim ugledom, ki je nekajkrat prese- gal njeno velikost in ekonomsko mo~. Titova bolezen in smrt sta doma in po svetu sicer spro‘ili ugibanja o tem, kaj bo z Jugoslavijo. Toda prevzem oblasti s strani kolektivnega vodstva je potekal relativno gladko, bipolarnost se je tedaj {e zdela ve~na, socialisti~ni blok monoliten, s tem pa je nespremenjen ostajal tudi geostrate{ko pomemben “vmesni” polo‘aj Jugoslavije, ki so ga politi~no in finan~no ~vrsto podpirale zahodne dr‘ave na ~elu z ZDA. Svetovni dr‘avniki so interes za Jugoslavijo ne nazadnje pokazali tako, da so Titu priredili enega najveli~astnej{ih pogrebov v 20. stoletju. Vpra{anje morebitne demokratizacije Jugoslavije je bilo v tem gle- danju sekundarnega pomena, sicer dobrodo{lo, ne pa nujno. Mnogo pomembnej{a se je zaradi vlo‘enega denarja zahodnim kreditorjem zdela reforma jugoslovanskega gospodarstva. Tito ob svoji smrti ni izrekel kak{nih velikih besed v slogu “~uvajte mi Jugoslavijo” (kakr{ne so pripisovali Aleksandru Kara|or|evi}u, ko je umiral po atentatu v Maresillesu leta 1934).* Tudi ni zapustil politi~ne oporoke (celo obi~ajne ne, saj ve~je lastnine – z izjemno vinograda v rojstnem Kumrovcu – skorajda ni imel). Za politi~no oporoko so vsak zase progla{ali besede, ki jih je – najve~krat resigniran in zaradi slabega zdravja in slutnje konca slabo razpolo`en – izrekel tej ali oni delegaciji ali posamezniku konec leta 1979. Nazadnje se je sre~al s slovensko delegacijo 24. decembra 1979 v Karadjordjevu (tudi zato, ker so Slovenci nasprotovali njegovi ideji o kratkih, najve~krat enoletnih ali dvoletnih (“de`urnih”) mandatih na vodilnih funkcijah.2 Pred tem, 6. novembra je imel sre~anje z 1 Zaklju~ki o sahrani predsednika republike i Predsednika Saveza komunista Jugoslavije Josipa Broza Tita (dr‘avna tajna), Arhiv Republike Slovenije, dislocirana enota I, fascikel 49/20 (dalje ARS-I). * Po pri~evanju Josipa Kopini}a (glej Vjenceslav Cenci}: Titova poslednja ispovest, Grafos cetinej, Orfelin Beograd, 2001) je imel Tito zadnja pomembnej{a sestanka 21. in 22. decembra 1979 z vrhom JLA ter 27. in 28. 12. s ~lani P CK SFRJ in P CK ZKJ. V Klini~nem centru, po amputiranju noge pa naj bi na lo~enih sre~anjih z zveznim sekretarjem za ljudsko obrambo in tedanjim podpredsednikom P SFRJ Latarjem Koli{evskim vsakemu posebej zabi~al, naj njegovi nasledniki ~uvajo Jugosla- vijo. Koli{evski je o tem napisal tudi posebno izjavo. 2 Razgovor predsednika Tita z delegacijo SR Slovenije, Karadjordjevo, 24. decembra 1979, ARS-I, F49. 234 B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH Bosanci v Bugojnu.3 Bosanci, najbolj zvesti “Jugoslovani” so Titu pritrjevali in pridno pod`igali proti samovoljnim in nediscipliniranim Slovencem, ki ne razumejo “zajedni{tva” in resnosti situacije. Tito je namre~ verjel, da bo s kratkimi mandati in {tevilnimi rotacijami zagotovil stabilno Jugoslavijo, v obeh sre~anjih pa je izra`al predvsem skrb zaradi pretirane potro{nje, zapravljanja, nekontroliranega uvoza in politi~nih investicij. Sistemskih napak ni videl, lahko bi rekli, da se mu je misel v zadnjih dneh vladanja ustavila nekako tam, kot leta 1962, ko je v enem od svojih znamenitih govorov v Splitu obsojal deformacije v dru`bi.4 Navajanje na ‘ivljenje brez socialisti~nega monarha V prvi polovici osemdesetih let osnovne postavke “titoizma” uradno niso bile posta- vljene pod vpra{aj niti kar zadeva temelje politi~nega sistema in medrepubli{ke odnose (z izjemo vpra{anja statusa obeh avtonomnih pokrajin), niti kar zadeva obrambno in zunanjo politiko, ~eprav so na posamezne poteze (zlasti obrambne politike) letele tako interne kot javne kritike. Nespremenjen je ostal tudi polo`aj Zveze komunistov Jugoslavije. [e vedno je o vsem odlo~al vrh partije (predsedstvo CK ZKJ in CK ZKJ) odlo~itve pa so bile potem zgolj speljane skozi megalomansko delegatsko in samoupravno strukturo. Vsi glavni politi~ni konflikti so se do konca osemdesetih let odvijali v vrhu ZKJ. Komunisti so zasedali veliko ve~ino vodilnih polo`ajev v vseh sferah, oficirski kader je bil ve~ kot 90% komunisti~en, ZKJ pa je tudi {tevil~no predstavljala izjemno mo~no politi~no silo: na za~etku osemdese- tih let, ko je dosegla najvi{jo {tevilko v vsej svoji zgodovini je {tela 2 111 731 ~lanov (200 000 jih je bilo sprejetih samo v letu Titove smrti), kar je predstavljalo 9% jugoslovanskega prebivalstva in skoraj 25% vseh zaposlenih ( V Sloveniji je bil ta odstotek pol ni`ji, leta 1982 je imela 126 432 ~lanov, najve~ v svoji zgodovini, leta 1988 pa `e manj kot 110 000).5 S pomo~jo partijske discipline so sku{ali dose~i enotnost in disciplinirati neposlu{ne, kar pa je bilo glede na ‘e dose‘eno federalizacijo ZKJ, veliko heterogenost v pogledih in odsot- nost avtoritete, ki bi jo vsi poslu{ali, prakti~no nemogo~e. Zato je ‘e leta 1982 pri{lo do poskusov, da bi samostojnost republi{kih organizacij omejili ali odpravili; taki poskusi so se nadaljevali tudi kasneje, vendar niso uspeli. Osrednji partijski organ je bil CK ZKJ v katerem je bilo okrog 120 delegatov iz republik in pokrajin. Predsedstvo CK ZKJ je imelo po tri ~lane iz vsake republike in dva iz avtonomne pokrajine (skupaj 22), po polo‘aju je bil v njem {e predstavnik organizacije ZK v JLA, ki je imela prakti~no enako mo~ kot republi{ke organizacije ZK. Predsedstvo sta vodila predsednik in sekretar z enoletnim mandatom, po dolo~enem vrstnem redu republik in pokrajin. Na seje predsedstva so bili pri pomembnej{ih zadevah vabljeni tudi predsedniki republi{kih predsedstev centralnih komitejev. V prvi polovici osemdesetih let so konflikte v vrhu {e zamol~evali pred javnostjo oz. jih pri poro~anju zavijali v celofan, v drugi polovici osemdesetih, ko se je kriza stopnjevala pa je dolge seje 3 Raif Dizdarevi}: Od smrti Tita do smrti Jugoslavije, Sarajevo 1999, str.23–28. 4 Na to npr. ilustrativno ka‘e naslednji dialog: France Popit: “Samo, tukaj je problem. Recimo, Vi ste rekli, da se uva‘ajo {tevilne stvari. To je res, {tevilne stvari se uva‘ajo, ~eprav to ne bi bilo treba.. Pri nas vidim problem viskija. Pri nas je viski precej drag. Toda zato, ker je drag, sedaj ljudje odhajajo v Trst in pred nekaj dnevi sem bral, koliko milijard – zdi se mi da sedem ali osem – je bilo v Trstu porabljenih za nakup viskija. Kako to prepre~iti? Samo z bolj realnim te~ajem dinarja, ker potem ne bo interesa.” Predsednik Tito: “Zato sem tudi jaz zasovra`il viski in ga sedaj ne pijem ve~.” France Popit: “To je sedaj postala moda.” Predsednik Tito: “To je postala moda, dobi{ ga tudi v vaseh, v navadni gostilni. Mi dajemo ogromna sredstva za uvoz viskija.” (Razgovor predsednika Tita z delegacijo SR Slovenije, Karadjordjevo, 24. decem- bra 1979, ARS-I, F49). 5 Enciklopedija Slovenije, 5 knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, geslo Komunisti~na partija Jugoslavije; Zgodovina zveze komunistov Jugoslavije, Komunist, DZS, 1985. ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119) 235 CK ZKJ dostikrat neposredno prena{ala televizija, kar je predstavljalo svojevrstno obliko pritiska na neposlu{ne. V resnici je bilo protislovje med uradno proklamiranim socialisti~nim patriotizmom, bratstvom in enotnostjo (izra‘eno v geslu “tudi po Titu Tito”), ki je ostalo nespremenjeno v politi~nih programih, partijskih resolucijah, {olskih u~benikih in na proslavah, ter med realnim do‘ivljanjem Jugoslavije velikansko, kar {e zlasti velja za Slovenijo, kjer so mla- dinci za~eli prvi ru{iti dotlej nedotakljive jugoslovanske mite. Mednje so med drugim sodila tudi praznovanja, povezana z narodnoosvobodilnim bojem in revolucijo ter ‘ivljenjem in delom Josipa Broza – Tita, ki so se v povojnih desetletjih oblikovala v ute~ene rituale. 25. maj, Titov rojstni dan in z njim povezana [tafeta mladosti (“simbol mladosti, dela in mi{ic”) je bil eden takih najbolj svetlih simbolov. Prvi~ je bila kritizirana leta 1983 zaradi “svetni{ke ikonografije” (Titove podobe is stiropora, ki se je na zaklju~ni prireditvi kot svetnik prika- zovala iz oblakov). Zgra‘anje v jugoslovanski javnosti je izzvalo protestno ‘aganje lesene {tafete leta 1986 v Ljubljani, pravi vihar naslednje leto pa uradno izbrani plakat skupine Novi kolektivizem, v katerem so avtorji za predlogo vzeli nacisti~ni plakat Richarda Kleina iz leta 1936 “Tretji Reich-alegorija herojstva”. Dan mladosti se je sicer ohranil do konca Jugoslavije, vendar se zadnji dve leti ni ve~ praznoval v klasi~ni obliki.6 Tudi v strukturi in funkcioniranju jugoslovanske federacije se do druge polovice osemde- setih let ni spremenilo ni~ bistvenega.