UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Maja Lačen Maribor, 2014 Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo PROSTOR V IZBRANIH DELIH S PROTESTANTSKO TEMATIKO Graduation thesis PLACE IN SELECTED LITERARY TEXTS OF THE PROTESTANT THEME Mentorica: doc. dr. Urška Perenič Kandidatka: Maja Lačen Maribor, 2014 Lektorica: doc. dr. Urška Perenič, doktorica znanosti s področja literarnih ved, profesorica nemščine in slovenščine Prevajalka: Sanja Selinšek, univ. dipl. prevajalka in tolmačka za angleški jezik ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici, doc.dr. Urški Perenič, za strokovno svetovanje, potrpežljivost in prijazno pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Posebna zahvala gre mojim staršem in bratu, ki so me zmeraj optimistično spodbujali, mi nudili oporo in mi nesebično pomagali tekom študija. IZJAVA Podpisana Maja Lačen, rojena 7. 12. 1987, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo (E), izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prostor v izbranih delih s protestantsko tematiko, pri mentorici doc. dr. Urški Perenič, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________ (podpis študenta-ke) Maribor, 21. 5. 2014 Povzetek V diplomski nalogi bom na podlagi teorij oz. premislekov o prostorskih vidikih v literaturi Umberta Eca, Wolfganga Iserja, Stanleya Fisha in Hansa Roberta Jaussa analizirala trinajst del, ki tematizirajo protestantizem; gre za slovenske zgodovinske romane oz. povesti. Pri izboru del za obravnavo sem se najbolj naslonila na knjigo Slovenski zgodovinski roman Mirana Hladnika. Prvi del bo bolj teoretsko zasnovan in razdeljen na tri pomembnejše razdelke, ki bodo predstavili: koncepte bralca, modelnega bralca in literarni prostor. V aplikativnem delu bom glede na prostor in bralca analizirala trinjast izbranih del s protestantsko tematiko. Zanima me predvsem, kako besedilo prestrukturira pogled bralca s kategorijo dogajalnega prostora. Ključne besede: koncepti bralca, modelni bralec, literarni prostor, slovenski zgodovinski roman, protestantizem Abstract In my diploma thesis I will analyse thirteen historical novels and short stories with a theme od Protestantism on the basis of theories and thoughts from Umberto Eco, Wolfgang Iser, Stanley Fisher and Hans Robert Jauss about spatial aspects. Using the book Slovene Historical Novel by Miran Hladnik I will choose which literary texts to analyse. The first part, which will be theoretical, will be divided into three important sections, which will present: concepts of the reader, model reader and the place. In the practical part I will analyse thirteen literary texts with theme of Protestantism according to the place and the reader. I will be interested especially in how the text restructures reader’s view with the category of place. Key words: concepts of the reader, model reader, narrative place, slovene historical novel, protestantism KAZALO 1 UVOD .................................................................................................................. 1 2 KONCEPTI BRALCA ......................................................................................... 3 2.1 Wolfgang Iser ................................................................................................ 3 2.1.1 Implicitni bralec ...................................................................................... 4 2.2 Hans Robert Jauss ........................................................................................ 6 2.3 Informirani bralec ......................................................................................... 7 2.4 Modelni bralec ............................................................................................... 8 2.4.1 Fikcijska pogodba ................................................................................. 10 2.4.2 Fikcijski svet ......................................................................................... 10 3 LITERARNI PROSTOR .................................................................................... 14 3.1 Razprave o literarnem prostoru ................................................................. 15 4 LITERARNI PROSTOR V IZBRANIH DELIH S PROTESTANTSKO TEMATIKO .......................................................................................................... 18 4.1 PETER BOHINJEC: Zadnja luterantka (1915) .......................................... 18 4.2 JOSIP JURČIČ: Jurij Kobila (1948) ........................................................... 22 4.3 MIROSLAV MALOVRH: Kralj Matjaž (1904) ......................................... 27 4.4 FRAN DETELA: Takšni so! (1963) ........................................................... 34 4.5 VALENTIN MANDELC: Jela (1859) ........................................................ 37 4.6 ANDREJ BUDAL: Križev pot Petra Kupljenika (1911) ............................ 39 4.7 FERDO KLEINMAYR: Zadnji lutrovci na Vipavskem (1930) .................. 43 4.8 ANTON KODER: Luteranci (1883) ........................................................... 46 4.9 IVAN TAVČAR: Vita vitae meae (1883) ................................................... 50 4.10 IVAN TAVČAR: Grajski pisar (1889) ..................................................... 52 4.11 IVAN TAVČAR: V zali (1894) ................................................................ 54 4.12 IVAN PREGELJ: Bogovec Jernej (1964) ................................................. 56 4.13 FRAN JAKLIČ: Luka Vrbec (1890) ......................................................... 60 5 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 64 6 VIRI IN LITERATURA .................................................................................... 65 1 UVOD Vloga bralca v književnosti je pomembna pri obravnavanju literarnih del in procesih branja. Umberto Eco strategijo gibanja skozi besedilo imenuje modelni bralec in vsako besedilo ima notranjo zgradbo, ki ji moramo slediti kot empirični bralci s svojimi izkušnjami in lastnimi pogledi na življenje. (Eco 1999:14). Med drugim sem se oprla še na Iserjevega implicitnega bralca, ki je kot koncept že vgrajen v samo tekstno strukturo oz. besedilo. (Iser 2001:53). Jauss pa izpostavi problem povezovanja estetike in zgodovine, kjer zagovarja premostitev prepada med estetsko in družbenozgodovinsko funkcijo. Izhaja iz predpostavke, da je zgodovina literature dialog dela in občinstva, torej vez med bralcem in delom, kjer je bralčev dialog z besedilom določen z obdobjem, v katerem je delo nastalo. (Virk 1998: 534) Ena glavnih sestavin pripovednega besedila je tudi dogajalni prostor (poleg časa, figur, pripovedovalca/fokalizatorja, dogajanja in fabule) in v tem smislu nas zanima, kako so skozi besedilo podane informacije o dogajalnem prostoru in kako se pripovedovalec preko njih obrača na bralca oz. kako prestrukturira njegovo branje. V zgodovinskem romanu je literarni prostor lahko prevzet iz resničnega oz. ima geografske reference, lahko pa je plod avtorjeve domišljije. Besedilni svet je fikcijski svet, vendar si avtor lahko izposodi elemente iz stvarnega sveta. V primeru izbranih del, vprašanje o dogajalnem prostoru z ozirom na stvarno (geografsko) obstoječi prostor postane zanimivo, saj se, denimo, vprašamo, s kakšno namero je bila zgodba, ki se nanša na protestantizem, postavljena v določen prostor. Kot bralca nas zanima ali gre za poseben prostorski pomen ali pa služi zgolj kot kulisa. 1 Izbrana dela za analizo so naslednja: Anton Koder (Luteranci, 1883), Ivan Tavčar (Vita vitae meae, 1883, Grajski pisar, 1889, V Zali, 1894), Valentin Mandelc (Jela, 1858), Peter Bohinjc (Zadnja luteranka, 1915), Josip Jurčič (Jurij Kobila, 1865), Fran Jaklič (Luka Vrbec, 1890), Fran Detela (Takšni so!, 1894), Miroslav Malovrh (Kralj Matjaž, 1905), Andrej Budal (Križev pot Petra Kupljenika, 1911), Ivan Pregelj (Bogovec Jernej, 1923), Ferdo Kleinmayr (Zadnji lutrovci na Vipavskem, 1930). 2 2 KONCEPTI BRALCA V literarni vedi oz. teoriji recepcije je vzpostavljeno razlikovanje med več vrstami kategorije bralca. 2.1 Wolfgang Iser V Bralnem dejanju (2001) W. Iser deli bralca na dve kategoriji, ki izhajata iz tega, ali se pri preučevanju ukvarjamo z zgodovino odzivov ali z učinkovnim potencialom literarnega besedila. Pri prvem primeru gre za t. i. »realnega« bralca, njegove dokumentirane odzive, kar pomeni, da se ukvarjamo z zgodovino recepcije. Zato je v ospredju raziskovalnega zanimanja sprejemanje literature med bralci skozi zgodovino oz. v določenem obdobju. Rekonstrukcija realnega bralca je odvisna od ohranjenih dokumentov obdobja, v katerem je živel. Pri drugem primeru pa gre za t. i. hipotetičnega bralca, na katerega lahko projiciramo vse možne aktualizacije besedila. Razdelimo ga lahko še na idealnega in sodobnega bralca: 1. Za idealnega bralca ne moremo reči, da objektivno obstaja, saj bi moral biti njegov kod identičen kodu avtorja. To je teoretično možno, vendar bi se komunikacija v tem primeru izkazala za odvečno, saj bi avtor moral prekodirati svoj lasten kod, ki ga je vzpostavil v delu. Tudi avtor, ki naj bi bil svoj idealni bralec, to ni. Nemogoče bi bilo realizirati celoten potencial besedila hkrati, ampak kvečjemu zaporedno, ob vsakem novem branju. (Iser 2001: 52−54) 2. Sodobni bralec je v literarnem besedilu nedvomno prisoten, vendar W. Iser zapiše, da je težko reči, kakšna je njegova oblika. Avtor torej loči tri tipe