Slovenska eksperimentalna glasba i še tako dolgo, ko smo v Sloveniji prviË s pojmom ≈mlada slovenska eksperimentalna scena« Eksperiment Nzarisali v široko, veËpomensko ustvarjalno polje razliËnih ustvarjalcev, ki snujejo v mediju zvoka Slovenia in se vsak na svoj naËin dotikajo raznoterih sodobnih zvoËnih estetik, od svobodno improvizirane glasbe, elektroakustiËnih sozvoËij, vzpostavljanja lastnih zvoËnih sistemov in okolij skozi instalacije in mehaniko do zlitij z raznolikimi vejami umetnosti, od plesa in videa do poezije. Kot se s pojmi 1. Tomaž Grom, Tao G. Vrhovec Sambolec, Michel Doneda, Jonas Kocher rado zgodi, tudi priËujoËi vzpostavlja mrežo problemov. Mladost ni samovznikli pojav brez navezav (remiks / remix by Giuseppe Ielasi): Konstrukt 9:03 na preteklost in dejavnosti nekaterih posameznikov in skupin iz bližnje preteklosti (zgodnji Laibach, 2. Marko KarlovËec: Dissolve Your Clench in a Compost Heap, Even 7:48 skladatelj konkretne glasbe Bor Turel, ansambel SAETA, Marko Košnik, Borut Kržišnik, pojav punka v poznih sedemdesetih, ki je vzpostavil idejo neodvisne scene, Ëe omenimo le nekatere), 3. Bojana ŠaljiÊ Podešva: Meditacija o bližini / Meditation on Closeness 8:47 temveË se nanaša predvsem na mrežo in preplet sodelovanj med razliËnimi ustvarjalci, ki so se 4. »uËnik, Pepelnik, Grom: Din din 1:34 pojavili v zadnjih letih, na pojav razliËnih samoiniciativ in vstop tovrstnih zvoËnih vsebin v razliËne 5. JakaundKiki: Dunji 5:16 prostore, naj bodo to klubi (Gromka, Menza pri koritu, serija Cirkulacija 2 v Tovarni Rog in migrirajoËi dogodki sodobne elektronske glasbe Zavoda Projekt Atol, založbe rx:tx itd.) ali teatri in galerije, 6. Tomaž Grom: Untitled 6:51 zazrti v sodobno umetnost (denimo seriji Sound Explicit v galeriji P74 in Bitshift v Galeriji Kapelica, 7. iT: Question of Good and Bad 3:52 Oscilacije v Moderni galeriji, dogajanja v mariborski Kibli, danes predvsem v organizaciji dvojca 8. Marko Batista: Chem:Sys:Apparatus 6:57 son:DA, itd.), ki pod imeni ≈zvoËni dogodek« in ≈zvoËna umetnost« v galerijski prostor umešËajo preplet razliËnih vsebin in estetik. Pojma, uvedena v slovenski prostor, sta relativno nova in zato 9. Vanilla Riot: Chop 3:22 veËkrat izrabljena zgolj kot skupni imenovalec za številne raznorodne zvoËne prakse, ki jih doloËena 10. Miha Ciglar: Early Composition 2006 9:00 umetniška okolja oplazijo samo na ravni trenutne fascinacije. Predno nadaljujemo, velja poudariti, 11. Tao G. Vrhovec Sambolec: Caressing The Studio (Bed, Table, Window, Chair) 5:34 da termin ≈eksperimentalna glasba« rabimo kot distinktnega od tradicije evropskega modernizma in 12. N'toko & Seijiro Murayama: Ljubljana—Tokyo 4:13 avantgarde prejšnjega stoletja v klasiËni glasbi. Razvoj slednje šele zdaj dobiva svoj pravi moment v ustvarjanju mlajše generacije skladateljev in skladateljic, kot so Vito Žuraj, Nina Šenk, Matej 13. Samo Kutin & Marko JeniË: Dioptrija / Dioptre 5:04 Bonin, Petra Strahovnik in za priËujoËi esej najpomembnejša, Bojana ŠaljiÊ Podešva. Slednja ustvarja v mediju konkretne glasbe, ki jo direktno povezuje s pionirskimi deli slovenskih skladateljev © SIGIC, 2013 elektroakustiËne glasbe, kot so Bor Turel, Janez MatiËiË, Boštjan Perovšek, katerih pionirsko delo je bilo prepogosto potisnjeno na margino javnega glasbenega prostora. Zastavek Bojane ŠaljiÊ Podešve je torej velik in ambiciozen, zvedav in avtorsko domišljen, a še vedno odprt. Odprt tudi do zvoËnih praks, ki v prevladujoËem institucionalnem glasbenem prostoru niso zastopane. 2 3 Mreženje skozi raznolikost Relacija hrup—tišina Kljub raznolikosti sceno ohlapno povezuje predvsem pripravljenost na mreženje, sodelovanje ter Skozi historiËno prizmo lahko vznik elektronske glasbe na Slovenskem gledamo v zoru tradicije v zadnjih letih skupna nastopanja v projektih tipa ZvoËni most Ljubljana—Berlin in ZvoËna linija modernizmov in avantgard prejšnjega stoletja, vendar je ta vznik žal veËkrat vstopil v ustvarjalni Ljubljana—Dunaj—Bratislava, ki ustvarjalce umešËajo v mednarodno srenjo sodobne glasbe. opus posameznega skladatelja/ice in ustvarjalca/ke zgolj kot radovednost, ki ni pognala nadaljnjih Skoznje se vzpostavlja rastoËa infrastruktura, ki ustvarjalcem s skupnim nastopom pomaga pri poganjkov. Ti so zares vzbrsteli le v kontinuiranem snovanju skladatelja Bora Turela, sledilca tradicije prodoru na mednarodno prizorišËe festivalov, klubov in medijev in že žanje uspehe in kritiška konkretne glasbe, ki pa ostaja zakoreninjena v zgolj njej lastni tradiciji in mehanizmih inštitucij, ki priznanja. Hkrati se z mreženjem briše meje med institucionalnim in ≈alternativnim« na relaciji se zrcalijo tako na ravni organizacije kot v samem ustvarjanju. Nove tehnologije so na podroËju samoorganizirajoËih se principov in iniciativ ter institucij, kot je srenja sodobnih skladateljev elektroakustiËne in elektronske glasbe razbile primat velikih institucij in ≈zvoËnih laboratorijev« in (denimo Bor Turel kot vodja Sekcije za elektroakustiËno glasbo v okviru Društva slovenskih s tem odprle možnost, da v teh medijih ustvarja slehernik. Ta razplastelost je hkrati proizvedla tudi skladateljev, Bojana ŠaljiÊ Podešva …). Kajti meje se zaradi novih tehnologij danes nenehno razplastelost številnih estetik, ki danes spregovarjajo skozi formo prežemanja. Te zvoËne prakse brišejo. Sredstva in principi organiziranja so resda razliËni, v sami srËiki ustvarjanja pa se zrcalijo namreË korespondirajo z dedišËino modernizma in avantgardizma in s sodobnimi estetikami v iste težnje po kreativnem, raziskovalnem in drznem snovanju v polju zvoka, ki ne teži k novumu raznolikih zvoËnih praksah, vËasih na poznavalski in spoštljivi ravni, drugiË zopet kot vpis sublimnega ali k destrukciji, k rezu, prekinitvi s preteklostjo, temveË preko ponotranjenega odmeva krika v ustvarjanju posameznikov/ic. To razbija bledo zasnovo, temelj postmodernistiËnega principa moderne in avantgarde išËe predvsem lastno izraznost. Vse skupaj deluje kot nekakšen ≈vmesni anything goes in tudi na ravni ustvarjanja odpira ≈vmesne prostore«, ki se danes v sodobni glasbi prostor«, prav tovrstne vmesne prostore pa je treba zapolniti z glasovi, ki med seboj komunicirajo, s zadnjega desetletja vzpostavljajo v vmesju hrupa in tišine, z vso historiËno težo, ki jo oba nosita v konfrontacijami in povezovanjem. zgodovini glasbe in v relaciji do nje (od Luigija Russolla in italijanskih futuristov preko destrukcije pomena v literaturi in glasu do industrial in noise glasbe na eni ravni ter idej in zasnov Johna Cagea Zadnja leta lahko namreË vidimo polja križišË sodobnega jazza, elektroakustiËne glasbe, zvoËne in razliËnih sodobnih reduktivnih struj v sodobni klasiËni glasbi in drugod). umetnosti, sodobne klasiËne glasbe, svobodno improvizirane glasbe in bolj eksperimentalno usmerjenih elektronskih godb kot prelomna, polna novih iniciativ, pobud, mreženj in vznikov novih Disruptivnost in motnje v zgošËenosti informacije so v srži hrupa (in sodobne elektronske glasbe) prostorov, kjer se postopno uveljavljajo mlajše generacije ustvarjalcev, ki pa tkejo vezi s starejšimi kot posebne zvoËne estetike, ki se žanrsko poraja od poznih sedemdesetih dalje. »e hrup tolmaËimo preko skupinskih predstavitev, sodelovanj in muziciranj. »eprav gre v sestavku za vsebinsko morda kot rez in motnjo, ga postavljamo v kontrapozicijo glasbi, a se prav s svojo umestitvijo v žanrsko razpršene subjekte in vsebine, pa je vsem skupno preizpraševanje ustaljenih modelov v glasbi in obliko vanjo tudi vraËa kot posebna dekonstrukcija. Tišina kot protipol, kot manko zvoka, se danes zvoËni umetnosti, iskanje novih ustvarjalnih principov in strategij, vzpostavljanje novih diskurzov in prej tolmaËi kot prostor, v katerega se zvok šele zapisuje, kot prostor, ki razpira in v katerega se refleksijo porajajoËih estetik in kritike, in to na visoki ustvarjalni ravni. v vsej neznosnosti manka zvoka vtira ËujeËnost kot kljuËni element za osmislitev tako na ravni percepcije kot na ravni ustvarjanja in ki mora postati preseËišËe. Ravno s tem se sodobni slovenski ustvarjalci bistveno vpisujejo v sodobne zvoËne tokove, ki na ravni linije hrup—tišina šele vzpostavljajo nova, vznemirljiva vprašanja. »e pa vzamemo zvok kot alegorijo, kot prehodni medij, ki preËi zidove in okupira prostore in telesa, potem ti vmesni prostori ne kreirajo zgolj novih utopiËnih prostorov, 4 5 temveË generirajo heterotopije in prihodnje modele v polju umetnosti in v širšem družbeno- neumornega tolkalca Zlatka KauËiËa z mladimi glasbeniki. Bistvo te srenje je, da preko osebnega politiËnem kontekstu. izraza vstopa v mreženja, sodelovanja tako na domaËi kot tudi na mednarodni ravni (gostovanja v tujini, nagrade, mednarodni festivali …). Ena od osrednjih platform za tovrstne muzike ostaja serija Confine aperto, ki v zadnjih edicijah brati raznovrstne muzike in daje vedno veË prostora tudi Svobodna improvizacija kot platforma sodobni klasiËni glasbi ter mlajšim izvajalcem in skladateljem (Bojana ŠaljiÊ Podešva, Uroš Rojko, V osrËju tega nedvomno leži iniciativa improvizatorskih delavnic Raziskava, refleksija, ki pod akordeonist Luka Juhart in pianistka Nina PrešiËek). vodstvom mednarodno priznanega basista, skladatelja in improvizatorja Tomaža Groma tedensko potekajo v ljubljanskem kulturnem domu Španskih borci. Tomaž Grom je basist, ki izvorno izhaja iz Prostor(i) zvoËne umetnosti jazza in evropske veje svobodno improvizirane glasbe. Grom je napisal glasbo za nemi filmTrpljenje device Orleanske (1928) režiserja Carla Theodorja Dreyerja, s katero je koncertiral tudi v tujini, V polju zvoËne umetnosti, tega