INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO R dp ZGODOVINSKI čas. 1981 941/949 119820064,3 SOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ cflUSTi^r 4S£UBLÌI*& leto 1981 letnik 35 ZČ, Ljubljana, 35, 1981, številka 3, strani 203—322 ZGODOVINSKI V®£ 949.712(05) ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРН YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Graf enauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 15. 11. 1981. Izdajateljski svet: dr. Ferdo Gestrin, dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanj- šček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, Darja Mihelič, Albina Nečak-Liik, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Peter Vodopivec, dr. Fran Zwitter Prevodi: Lidija Berden (angleščina), Magda Horvâth (madžarščina)', Albina Nečak-Luk (angleščina), Madita Šetinc (nemščina), Janez šumrada (francoščina), dr. Vlado Valenčič (nemščina), Janez Zor (ruščina), Saša Žabjek (italijanščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Upravnica revije: Majda čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon: (061)224 011, 224 046, int. 209 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 640 din, za društvene člane 400 din, za društvene člane-upokojence 300 din, za društvene člane- študente 200 din (vse cene za letnik 35/1981) Cena te številke v prosti prodaji je 200 din. Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirata: Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, junij 1982 Naklada: 1600 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 35, LETO 1981, ŠTEVILKA 3 KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ RAZPRAVE — STUDIES — СТАТБИ RajkoB r a t o ž , Kratek oris zgodovine krščanstva na Slovenskem v pozni antiki 205—221 A Short Survey of the history of Christianity in Slovenia in the late Antiquity Краткии очерк истории христианства в позднеантичнБш период в Словении Ferdo G e s t r i n , Italijani v slovenskih deželah od 13. do 17. stoletja 223—241 The Italians in the Slovene Countries From the 13th untili the 17th Century ИталБИНЦБ1 B словенских кралх e 13 no 17 вв. Vlado V a 1 e n č i č , Tovorništvo na Kranjskem 243—277 The Packhorse transport in Carniola Система транспорта товаров караванами в КранБСКои Albina N e ć a k - L ü k , Oris položaja madžarske narodne manjšine v Prekmurju v obdobju od 1918 do 1945 . ..-. .•••••,•••:•:• 279—286 Some Features of the Situation of the Hungarian National Minority in Prekmurje in the Period from 1918 to 1945 Положение венгерского националБного менБШИнства в ПрекмурБе за период с 1918 no 1945 гг. Boris Mlakar, General Rupnik in slovensko domobranstvo 287—305 General Rupnik and the Slovene "domobranstvo" (collaborationistic home-guard) Генерал Рупник и словенские домобранцБ! DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI — SOCIAL LIFE. CONGRESSES AND SYMPOSIA - ОБЦДЕСТВЕННАИ ЖИЗНБ, СЂЗДБ1 И СИМПОЗИУМБ1 Študijsko srečanje »Politična in družbena vprašanja v Julijski Krajini v letih 1920/1930« (DamijanG u š t i n ) 307—309 Symposion "Political and social problems in the Julian March 1920/1930" __ __ Научнан встреча »Политические и обш.ественнБ1е проблемБ1 в КЗлиискои Краине за гг. 1920-1930« Seminar »I cattolici isontini nel XX secolo« (Branko Ma rušič) , 309—310 Symposion "The catholics of the Soča / Isonzo-river region in the 20th Century" Симпозиум »Католики в области Сочи в ХХ-веке« Zasedanje jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino (Ferdo Gestrin) 311—312 Meeting of the yugoslav-italian Historical Commission Заседание шгославско-италвинскои комиссии no истории OCENE IN POROČILA — BOOK REWIEVS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРБ1 Stjepan Antoljak, Izvori za historiju naroda Jugoslavije. Srednji vek (Peter Stih) 313 Deželnozborski spisi kranjskih stanov I (1499— 1515)(VaskoSi mo n i t i ) 313—314 Zbornik za historiju školstva i prosvjete, 13 (Andrej Vovko) 314—315 Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem 1868—1980 (Dušan Ne č a k). 315—316 France Filipič, Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919—1939 (Miroslav Stiplovšek) 316—318 Tone Ferenc. Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941—1945 — Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941—1945 (Dušan Nečak) 318—319 Theodor Veiter, Die Kärntner Ortstafelkommission (Tone Zorn) 319—321 ZGODOVINSKI ČASOPIS 35 . 1981 • 3 205 Raj ko Bratož KRATEK ORIS ZGODOVINE KRŠČANSTVA NA SLOVENSKEM V POZNI ANTIKI Začetki krščanstva na Slovenskem so tako kakor v sosednjih deželah zaviti v temo. Nikakršnih virov ni na razpolago, da bi lahko vsaj približno opredelili čas in izhodišče misij ona ali etnično in (Socialno pripadnost prvih kristjanov.1 Pri ugibanjih ob iskanju odgovora na ta vprašanja moramo vsekakor upoštevati izrazito prehoden značaj slovenskega ozemlja na sti­ čišču Italije, Balkana in Srednje Evrope, ž izredno pomembnimi komuni­ kacijami,2 ter etnične in socialne značilnosti velikih centrov v njegovi bli­ žini, ki so prišli v stik s krščanstvom relativno zgodaj ; v prvi vrsti Akvi­ leje, v manjši meri Sirmi j a in drugih velikih mest na Balkanu.3 Na osnovi * Natis tega dela je denarno podprl Znanstveni inštitut Filozofske fakultete na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. SEZNAM OKRAJŠAV AAAd Antichità Altoadriatiche, Udine AU V. Hoffilier — B. Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938 AS Acta sanctorum AV Arheološki vestnik, Ljubljana CI Codex Iustinianusì CIL Corpus inscriptionum Latinarum CSEL Corpus scriptorum ecclesiasticorum Latinorum CT Codex Theodosianus ČZN časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor ^ > GMDS Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana ILJu A. et J. Šašel, Inscriptiones Latinae quae in Iugoslavia inter annos MCMXL et MCMLX repertae et editae sunt, Situla 5, Ljubljana 1963 (= ILJu 1—451), A. et J. šašel, Inscriptiones Latinae quae in Iugoslavia inter annos MCMLX et MCMLXX repertae et editae sunt, Situla 19, Ljubljana 1978 (= ILJu 452—1222) MGH Monumenta Germahiae historica MIÖG Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, Wien PG Migne, Patrologia Graeca PL Migne, Patrologia Latina RE Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft, Stuttgart ZČ Zgodovinski časopis, Ljubljana • 1 Premalo osnovano in šablonsko je mnenje, da so bili prvi oznanjevalci krščanstva vojaki, trgovci in sužnji, kot menijo npr. H. Koller, Die Christianisierung des Ostalpenraumes, Religion und Kirche in Österreich, Schriften des Institutes für Österreichkunde, Wien 1972, 15, P. Stockmeier, Die spatantike Kirchen-Organisation des Alpen-Donauraumes im Licht der literarischen und archäologischen Zeugnisse, Jahrbuch 1963 für altbayerische Kirchengeschichte, 41 in Ph. Régerat, Recherches sur la fin de la pre­ mière vague de christianisation dans le Norique romain, Paris-Sorbonne 1978 (tipkopisna disertacija) 117. A v Harnack, Die Mission und Ausbreitung des Christentums in den ersten drei Jahrhunderten I, Leipzig 1924, 378 poudarja, da se je krščanstvo širilo predvsem z dejavnostjo poklicnih misijonarjev, in da so pn širjenju nove vere imele važno vlogo ženske. Nosilcev misijonske akcije ne bi mogli iskati v kakem posebnem družbenem sloju, zlasti ne v vojski. 2 Predvsem cesta Aquileia—Sirmium in Aquileia—Carnuntum. Prehodnost slovenskega ozemlja se odraža tudi v upravni razdelitvi v pozni antiki, ko je bilo to ozemlje razdeljeno med 4 province: Ve- netia et Histria, Noricumi mediterraneum, Savia, Pannonia Prima. .... 3 Akvileja je imela dokaj številno židovsko kolonijo, ki je bila primeren medij za širjenje krščan­ skih idej, in akvilejska cerkev je dolgo ohranila nekatere posebnosti židovstva. G. Biasutti, La tradizione marciana aquileiese, Udine 1959, meni, da je širjenje krščanstva v Akvileji temeljilo na misijonarski aktivnosti krščanskihf Zidov in da ie bila izhodišče misijona Aleksandrija. Krščanstvo naj bi bilo v me­ stu zasidrano že v 2. stoletju. Glej tudi G. Biasutti, Aquileia e la chiesa di Alessandna, AAAd 12, 1977, 215 ss., G. Cuscito, Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria, Trieste 1977, 46 ss. Kritično se je do tez Biasuttija izrazil G. C. Menis, La lettera XII attribuita a sant'Ambrogio e la questione marciana aqu­ ileiese, Rivista di storia della chiesa in Italia 18, 1964, 243 ss. O židovski koloniji v Akvileji ob koncu 4. stoletja glej L. Cracco Ruggini, Il vescovo Cromazio e gli ebrei di Aquileia, AAAd 12, 1977, 353 ss. Na širšem območju zahodnega; Balkana in srednjega Podonavja ni bilo kake večje židovske skup­ nosti; obstoj židovskega kulta je dokumentiran le v Mursi (ILJu 1066), v Intercisi (CIL III 3327=10301) in v Saloni (ILJu 131). Glej tudi B. Saria, Die Christianisierung des Donauraumes, Volker und Kulturen Südosteuropas, München 1958, 20. Tako v Akvileji kot v Sirmiju (o začetkih krščanstva v Sirmiju glej J. Zeiller, Les origines chré­ tiennes dans les provinces danubiennes de l'empire romain, Paris 1918, 31 ss.) je bilo krščanstvo sprva najbolj zastopano med grško govorečimi priseljenci, šele pozneje, v 4. stoletju, je postopoma prevladal latinsko govoreči element. Glej G. Cuscito, o. c. 69 ss., R. Egger, Der heilige Hermagoras, Klagenfurt 1948, 47 ss., J. Zeiller, o. c. 73 ss. 206 R- BRAT02: KRŠĆANSTVO NA SLOVENSKEM V POZNI ANTIKI takega