inf ormatica 1 YU ISSN 0350 5596 INTERAKTIVNI f GENERATOR PROGRAMOV 'I .'/•• HsJsiiljiAn -.'.<"., .1' -:.' ••• 'i'n SIRUP omogoča programiranje brez poznavanja prog- ramskih jezikov. SIRUP je niz interaktivnih programov za splošno uporabo. Njegov osnovni cilj je, da pospeši in olajša pripravo in vzdrževanje uporabniških podatkov. SIRUP zmanjšuje čas, potreben za izdelavo aplikacij, an- gažiranja računalnikov in programerjev, za 30-90%. SIRUP deluje interaktivno s pomočjo parametrov, katere uporabnik sam določa in izbira. SIRUP omogoča hitre spremembe in dopolnitve programov. Iskra Delta proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p.o. 61000 Ljubljana, Parmova 41 telefon: (061) 312-988 IskraDelta telex: 31366 YU DELTA tormatica CASOPIS ZA TEHNOLOGIJO RAČUNALNlSTVA IN PROBLEME INFORMATIKE CASOPIS ZA RAČUNARSKU TEHNOLOGIJU I Časopis izdaja Slovensko druStvo INFORMATIKA, PROBLEME INFORMATIKE 61000 Ljubljana, Parmova 41, Jugoslavija SPISANIE ZA TEHNOLOGIJA NA SMETANJETO UREDNIŠKI ODBOR:' I PROBLEMI OD OBLASTA NA INFORMATIKATA T. Aleksid, Beograd; D. Bitrakov, Skopje; P. Dragojlovič, Rijekaj S. Hodžar, Ljubljanaj B. Horvat, Mariborj A. Mandžid^ Sarajevoj S. YU ISSN 0350-5596 Mihalič, Varaždin; S. Turk, Zagreb GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Anton P. Železnikar TEHNIČNI ODBOR: LETNIK8,1984-St. 1 V. Batagelj, D.Vitas — programiranje I. Bratko — umetna inteligenca D. dečez-Kecmanovid — informacijski slstemi M. Exel — operacijski siatemi B. Džonova-Jerman-Blažič — srečanja L. Lenart — procesha informatika D. Novak — mikroračunalniki Neda Papi<5 — pomočnik glavnega urednika L. Pipan — terminologija V S E B I N A V. Rajkovič — vzgoja in lzobraževanje M. Špegel, M. VukobratovieS — robotika P. Tančig — računalništvo v humanističnih in R. Faleskini 3 Razvoj informacijske industrije družbenih vedah Jugoslavije do leta 2000 Š. Turk — materialna oprema A. Gorup — urednik v SOZD Gorenje A .P.Železnikar 10 Proizvodnja mikroračunalniškega sistema Partner TEHNIČNI UREDNIK: Rudolf Murn M. Gerkeš 14 Metodologija snovanja izvršilne- ZALOŽNIŠKI SVET: ga procesorja za 32-bitni raču- nalniški sistem T. Banovec, Zavcjd SR Slovenije za statistiko, Vožarski pot 12, Ljubljana M. Gams in 22 Programski jezik Pascal I A. Jerman-Blažič, DO Iskra Delta, Parmova 41, Ljubijana drugi . B. Klemenčič, Iskra Telematika> Kranj A .P.Železnikar 27 Algol 60 za sistem CP/M II S. Saksida, Institut za sociologijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana M .B. Jockovič 41 Estimation of the Average Trans- J. Virant, Fakulteta za elektrotehniko, Trža- fef Time of Randomly Chosen 1 ka 25, Ljubijana Blocks from a Disc Cylinder UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Informatica, Parmova 41, M. Jenko 46 Mikroračunalniški sistem za nad- 61000 Ljubljana; telefon (061) 312-988; teleks zor in vodenje dnevnih kopov 31366 YU Delta B. Delak J.V. Knop 48 Future Developments in Compu- LETNA NAROČNINA za delovne organizacije znaša 1900 din, za redne člane 490 din, za študente K. Szymanski ter Architecture 190 dinj posamežna številke. 590 din. N. Trinajstic ŽIRO RAČUN: 50101-678-51841 I. Stojmenovic 57 O implementaciji prevodioca Pri financiranju časoplsa sodeluje Raziskovalna V. Stojkovic Lipskit LlSP-jezika na jezik SECP skupnost Slovenlje. L. Jerinič mašine izvršenoj na Fortran J. Mirčevski jeziku Na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto. in kulturo št. 4210-44/79, z dne Z. Bekic 65 Analiza multiprocesorskih sis- 1.2.1979, je časopis oprošfien temeljnega davka tema s lokalnom cache memori- od prometa proizvodov jom TISK: Tiskarna Kresija, Ljubljana 71 Uporabni programi GRAFIČNA OPREHA.: RastO Kirn 76 Novice in zanimivosti info-rmatica VOURNAL OF COMPUTING AND INFORMATICS Published by INFORMATIKA, Slovene Society for Informatics, Parmova 41, 61000 Ljubljana, Yugoslavia EDITORIAL BOARD: YU ISSN 0350-5596 T. Aleksič, Beograd; D. Bitrakov, Skopje; P. Dragojlovid, Rljeka; S. Hodžar, Ljubljana; B. Horvat, Maribor; A. Mandžič, Sarajevoj S. Mihalič, Varaždin; S. Turk, Zagreb EDITOR-IN-CHTEF: Anton P. Železnikar TECHNICAL DEPARTMENTS EDITORS: V, Batagelj, D. Vltas — Prograiraning VOLUME 8,1984 - No 1 I. Bratko — Artificial Intelligence D. dedez-Kecmanovlč — Information Systems M. Exel — Operating Systems B. Džonova-Jerman-Blažifi -- Meetings L. Lenart — Prpcess Informatics D. Novak — Microcomputers CONTENTS Neda Papi<5— Editor's Assistant L. Pipan — Terminology V. RajkoviS — Education R. Faleskini 3 Development of rugoslav Infor- M. Špegel, M. Vukobratovid — Robotics mation Industry to the Year 2000 P. Tancig — Computing in Humanities and Social Sciences A .P.Železnikar 10 Production of Microcompiiter S. Turk — Computer Hardware System Partner A. Gorup — Edi.tor in SOZD Gorenje M. Gerkeš 14 Design Metodology for a 32-Bit Execution Processor for a 32^Bit EXECUTIVE EDITOR: Rudolf. Murn Computer System PUBLISHING COUNCIL: M. Gams et AU 22 Programming Language Pascal I T. Banovec, Zavod SR Slovenije za statistiko, Vožarski pot 12, Ljubljana A .P.Železnikar 27 A CP/M Algol 60 Language II A. Jerman-Blažič, DO Iskra Delta, Parmova 41, Ljubljana M .R .Jockovic 41 Estimation of the Average Trans- ,B. Klemenčič, Iskra Telematika, Kranj fer Time of Randomly Ghoosen S. Saksida, Institut za sociologijo Univerze Blocks from a Disc Cylinder Edvarda Kardelja, Ljubljana J. Vlrant, Fakulteta za elektrotehniko, Trža- M. Jenko 46 A Microcomputer System for ška 25, Ljubljana B. Delak Surface Mining Supervteion HEADQUARTERS: Informatica, Parmova 41, 61000 J.V. Knop 48 Future Developments of Compu- Ljubljana, Yugoslavia K. Szymanski ter Architecture Phone: 61-312-988; Telex: 31366 YU DELTA N. Trinajstič ANNUAL SUBSCRIPTION RATE: USJ! 22 for companies, I. Stojmenovic 57 An Implementation of LISPKIT and US^ 10 for individuals et All Lisp Translator Opinions expressed in the contributions are not Z. Bekič 65 Analysis of Multiprocessors necessarily shared by the Editorial Board with Private Cache Memories PRINTED BY: Tiskarna Kresija, Ljubljana 71 Programming CJuickies DESIGN: Rasto Kirn 76 News INFORMATICA 1/1984 RAZVOJ INFORMACIJSKE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE DO LETA 2000 R. FALESKINI UDK: 681.3(497.1) DO ISKRA DELTA, LJUBUANA; Clanek opisuje nekatere aspekte prlhodnjega razvoja jugoslovareke informacljske jndustrtje. Vsaka razvojna strategi)a mora upoštevati svetovni računalniški trg In njegovo rast. V procesih planiranja je potrebno študirati možnost uporabe novih lastnosti tehnologije in produktov in možnost premikov v področje z vlsoko rastjo. Opisan (e popust model razvojne strateglje, kl naj pomaga tehničnim strokovn|akom prl opredeljevanju tehnične In tržne konkurenčne pozicije pro- . duktov informacljske industrl|e. Development of Yugoslav Information Ihdustry to.the Year 2000 This article deals with sptne aspects of fiiture development of Yugoslav information industry. Ahy strategy of developtnent must conslder. the world computer market and it's growth. In the planning procesšes the possibllity to exploit new technology and product opportunltles and to move Into new hlgh grovvth areas has to be studied. A simple model of development strategy is descrlbed to help technlcal experb! in deflnlng the technologlcel and merket competltlve posltlonlng of the products of [nformatlon Industry. 1. UVOD da nismo prisotni na vseh segmentih prolzvodhje in ppnudbe računalnlških sistemov, ter da smo prisotni Uspešnost razvoja inforraaoijske industrije v SFRJ je na nižjih nivojih sair.o tam, kjer lmamo kakšne kompa- pogojena z realnostjo ocene atanja in sposobnosti rativne prednosti. Ob taki politiki si med drugimi naše družbe, "kakor tudi s pravilnlm opredeljevanjem lahko postavimo naslednje strateške oilje: polltike, strategije in posameznih razvojnih usme- rltev. Delavoi Iskra Delte sb si postavili določene ' 1. Na osnovi koncentraoije kadrov, znanja, družbenega razvojne oilje, ki jlh s tem olankom žellmo pred- kapitala in ustrezne organiziranosti razviti novo staviti strokovni javnosti. Ne glede na zanlmivost industrijsko panogo v SFRJ - lnfonnaoijsko indus- v članku niso podane opredelitve do čišto tehnične . trijo problematike, kot je npr. peta generaoija raounalni- 2. Zadovoljevati leta 1990 ln kasneje veoji del po- kov, zveza med telekomunikaoijami in računalniki, treb jugoslovanskega trga po računalnišklh siste- temveč je dan poudarek nekaterim za inženirje mar- mlh in inženiringu v industriji, velikih tehniono- ginalnlm temam, ki pa v realni praksi lahko posta- tehnoloških sistemlh in družbenih infonnaoijskih nejo centralne, zlasti ko .analiziramo, zakaj dolo- sistemih čen projekt ni uspel. 3. Ustvarjati leta 1990 in kasneje veoji del dohod- ka na tujih trgih, ob ne samd kompletnem pokri- 2. STRATEŠKI CILJI BIFORMACIJSKE INDUSTRIJE vanju potrebnega uvoza opreme, repromaterialov in znanja z izvozom, ampak tudi ob ustvarjanju znat- V jugoslovansklh razmerah se informacljska industri- nih deviznih presežkov. ja lahko razvije samo kot odprt sistem, ki je tako na vhodni kot na izhodnl strani povezan s svfetovnim trgom. Infonracijska industrija mora bitl sposobna proiz- vajati računalniške sisteme in izvajatt ustrezen 3. BUGO IN STORITVE INFORMACIJSKE INDUSTRIJE inženiring. Raounalniški sistem opredeljujera kot 3.1. Opredelitev trga in njegove dinamike materialno oprerao, sistemsko programsko opremo in aplikativno programsko opretno, ki skupaj predstav- Pri izboru tehnološke, strategi je je nedvomno prlmamo ljajo računalniški sistem; ta sistem ga je podsistem poznavanje trgov, na katere želimo priti s svojimi nekega širšega tehničnega ali tehnoloskega sistema. produkti. Informacijska induštrija ponuja na svetov- Inženiring opredeljujem