OSNUTEK

Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, 27/08 odločba US RS, 76/08, 79/09 in 51/10) ter 16., 79. in 118. člena statuta Občine (Uradni list RS, št. 98/00 prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10) je Občinski svet Občine Krško, na svoji . seji, dne 2011, sprejel

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE

S T A T U T A

Občine Krško

1. člen

V Statutu Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06 in 47/10) se v drugem odstavku 16. člena trinajsta alineja spremeni tako, da glasi:

» sprejema načrte ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti v skladu s predpisi,«.

Štirinajsta alineja se črta.

2. člen

V 35. členu se deveta alineja spremeni tako, da glasi:

» ravna s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi,«.

3. člen

V drugem odstavku 47. člena se besedna zveza »organi občinske uprave« nadomesti z besedno zvezo »notranje organizacijske enote« .

4. člen

Poglavje XII. se spremeni tako, da glasi:

»XII. KRAJEVNE SKUPNOSTI

105. člen

V občini Krško so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, ki obsegajo

1 naslednja naselja:

KS : Brestanica, , , , Lokve, Armeško, Dol. Leskovec, Anže; KS Dolenja vas: Dolenja vas, , Stari grad, ; KS Gora: Gora, Cesta, , Čretež, Senožete, Golek, Osredek, Sp. Dule, Straža, , Dunaj; KS Koprivnica: , Mrčna sela, Koprivnica, Veliki Dol; KS mesta Krško: Bučerca, Kremen, Gunte, Krško, Sremič, Trška gora, Gor. Pijavško, Sp. Pijavško, Sr. Pijavško, ; KS Krško polje: , , Mrtvice, ; KS Leskovec pri Krškem: Gorenja vas, , , Loke, , Leskovec pri Krškem, Nemška gora, Selce, Velika vas, , Veniše, Žadovinek; KS Podbočje: Selo, Slivje, Stari grad, Žabjek, Brezje, Gradec, Planina, Šutna, Dol, Brlog, , Brezovica, , Dobrava, Pristava, Malo Mraševo, KalceNaklo, Brod, Veliko Mraševo, , Gradnje, , Prušnja vas, Podbočje; KS Raka: Ardro, Brezje, Celine, , , Dobrava, Dolenja vas, Gmajna, Goli vrh, Gradišče, Jelenk, Koritnica, Kržišče, Zabukovje, , , , Planina, Podlipa, , Pristava, Površje, Raka, Ravno, , Sela, Videm, Veliki Koren, Vrh pri Površju; KS Rožno: Rožno, Presladol; KS Senovo: Brezje, Kališovec, Gor. Leskovec, Dovško, Stranje, Šedem, , Reštanj, Dobrova, Senovo; KS Senuše: Brezje, , Dedni vrh, Drenovec, Senuše, Straža; KS : Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna; KS : Gorica, Gržeča vas, Jelše, , , Pristava, Veliki Podlog; KS : Apnenik, Ardro, Črešnjice, , Dol. Lepa vas, Gorenje Dole, Gor. Lepa vas, Jelševec, Kalce, Kočno, Lomno, , Nova gora, Nemška vas, , Ravni, Smečice, , Veliki Trn, , Ženje; KS Zdole: , Pleterje, Ravne, Zdole, .

Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjskofinančnem in pravnem smislu.

Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava ter razpolagajo s premoženjem, ki je v lasti krajevne skupnosti ali občine, če jim je bilo s strani občinskega sveta preneseno v upravljanje, vse v skladu z veljavnimi predpisi.

Krajevne skupnosti nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.

Krajevna skupnost ima svoj žig okrogle oblike, lahko pa tudi svoj znak, grb, zastavo in krajevni praznik. To vsaka krajevna skupnost uredi in določi s sklepom ali splošnim aktom sveta krajevne skupnosti. Žig krajevne skupnosti je okrogle oblike s premerom 35 mm. V zgornjem delu krožnice je napis » OBČINA KRŠKO«, v spodnjem delu pa napis »KRAJEVNA SKUPNOST (z imenom krajevne skupnosti)«.

2

106. člen

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.

Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 10 % prebivalcev krajevne skupnosti. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.

Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev glede imena in območja krajevne skupnosti.

107. člen

Naloge krajevnih skupnosti so: skrbijo za premoženje krajevne skupnosti, sodelujejo pri oblikovanju prostorskih aktov, urejajo in vzdržujejo javne poti, določene z odlokom in pravilnikom, ter izvajajo zimsko službo na teh poteh, vzdržujejo, urejajo in upravljajo s pokopališči in mrliškimi vežicami, določenimi z odlokom, upravljajo s športnimi objekti na njenem območju, upravljajo z večnamenskimi, skupnimi in kulturnimi objekti na njenem območju, sodelujejo pri razvoju športa in rekreacije, dajejo pobude za varstvo okolja in urejanja prostora, organizirajo in vodijo javne prireditve (športne, kulturne, ipd.), sodelujejo z vsemi društvi in klubi pri raznih športnih, kulturnih in drugih prireditvah, sodelujejo in predlagajo gradnjo komunalnih objektov in naprav, predlagajo in sodelujejo pri investicijskih vlaganjih v objekte in naprave na območju krajevne skupnosti, predlagajo, organizirajo in vodijo akcijo za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti, sodelujejo z občinsko upravo na področju njihovega dela.

Krajevne skupnosti v okviru tega statuta samostojno opravljajo svoje naloge in naloge, ki jih po predhodnem soglasju sveta krajevne skupnosti z odlokom nanje prenese občinski svet, če občina za to zagotovi potrebna sredstva.

Krajevne skupnosti lahko opravljajo poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge, ki izhajajo oziroma so povezane z zgodovinskimi, kulturnimi in drugimi značilnostmi krajev.

Krajevna skupnost mesta Krško opravlja poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge usklajenega urbanističnega, komunalnega, prostorskega, prometnega in ekološkega delovanja, s katerim se zagotavljajo zgodovinske,

3 kulturne, izobraževalne, zdravstvene, gospodarske in upravne funkcije mesta Krško, ki je središče občine in eno izmed regionalnih središč.

108. člen

Predstavniki krajevnih skupnosti so lahko prisotni na sejah občinskega sveta in imajo možnost sodelovanja v razpravah v zadevah, ki se nanašajo na njihovo delo in območje. Gradivo za seje dobijo vse krajevne skupnosti. Na dano gradivo, ki se nanaša na delo in območje krajevne skupnosti, lahko krajevna skupnost poda mnenja in pripombe, ki jih mora posredovati občinskemu svetu pet dni pred začetkom seje.

109. člen

Krajevne skupnosti imajo lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, pravice, in premoženje v upravljanju.

Krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem in premoženjem v upravljanju ravnati kot dober gospodar. Za ravnanje s premoženjem krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine, in določbe tega statuta.

Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njeno premoženje, pravice in obveznosti na občino.

110. člen

Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevnih skupnosti.

Osnove in merila za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se določijo s pravilnikom.

Obseg sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se določi na podlagi veljavnih kriterijev.

Sredstva, ki so v občinskem proračunu predvidena za financiranje krajevnih skupnosti, se po področjih proračunske porabe razporedijo s finančnimi načrti posameznih krajevnih skupnosti.

Konkretne aktivnosti krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga v skladu z določili omenjenega pravilnika in drugih aktov sprejema za posamezno proračunsko leto svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen s finančnim načrtom krajevne skupnosti, ki je sestavni del odloka o proračunu Občine Krško in ga sprejme občinski svet Občine Krško.

4

Krajevne skupnosti so dolžne poročati v skladu s predpisi in dostaviti zaključni račun županu.

111. člen

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti za štiri leta.

Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tudi komisije in druga delovna telesa sveta krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.

Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti.

Predsednik krajevne skupnosti odgovarja za zakonitost, pravilnost in gospodarnost dela krajevne skupnosti ter za verodostojnost vseh listin in dokumentov, ki jih podpisuje.

112. člen

Svet krajevne skupnosti šteje najmanj sedem in največ devetnajst članov. Število članov določi občinski svet.

Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v občinski svet.

Za volitve v svet krajevne skupnosti se določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti.

Obseg volilnih enot in število članov posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom.

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevnih skupnosti.

Redne volitve v svet obstoječe krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

113. člen

Svet krajevne skupnosti veljavno odloča, če je na seji sveta krajevne skupnosti navzoča večina vseh članov sveta krajevne skupnosti.

5

Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta krajevne skupnosti.

Sklic seje sveta krajevne skupnosti s predlogom dnevnega reda in gradiva mora biti vročen članom sveta krajevne skupnosti najkasneje sedem dni pred sejo.

114. člen

Naloge sveta krajevne skupnosti so:

sprejme sklepe ali splošne akte glede žiga, znaka, grba, zastave, krajevnega praznika in krajevnih priznanj, sprejme program dela, finančni plan in zaključni račun, sprejme program razvoja krajevne skupnosti, sprejme odločitve v zvezi s premoženjem krajevne skupnosti v skladu s predpisi, voli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti, imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev članov sveta krajevne skupnosti, daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine ter daje pripombe in mnenja nanje ob sprejemanju leteh, sprejema druge odločitve v skladu s predpisi in tem statutom.

Mnenja, pobude in predlogi krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

115. člen

Glede podrobnega urejanja organizacije in načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe poslovnika o delu občinskega sveta občine, če ni s tem statutom drugače določeno.

115. a člen

Neposredna oblika odločanja v okviru krajevne skupnosti je poleg omenjenih oblik v tem statutu tudi zbor krajanov krajevne skupnosti. Krajani na zboru v skladu z zakonom in s tem statutom obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja.

Zbor krajanov skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, na zahtevo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev krajevne skupnosti.

Za izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerim je urejen zbor občanov.

115. b člen Krajani na zboru krajanov: razpravljajo o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev te skupnosti, 6

razpravljajo o delu sveta krajevne skupnosti, dajejo mnenja in predloge glede posameznih vprašanj v krajevni skupnosti, razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja mnenja do teh vprašanj, obravnavajo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo v krajevni skupnosti.

115. c člen

Strokovne in administrativne naloge za krajevne skupnosti opravljajo javni uslužbenci, ki so v skladu z veljavno zakonodajo zaposleni v občinski upravi.

Računovodske naloge za krajevne skupnosti se izvajajo v okviru občinske uprave ali v okviru izbranega zunanjega izvajalca.

Javni uslužbenci, ki opravljajo naloge za krajevne skupnosti, so zaposleni v občinski upravi in razporejeni v skladu s sistemizacijo delovnih mest občinske uprave občine.«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

5. člen

Zaposlene v krajevnih skupnostih se v roku šestih mesecev oziroma najkasneje do 1.1.2013 od uveljavitve tega statuta prevzame na delovna mesta v občinsko upravo.

6. člen

Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave (Uradni list RS, št. 108/03, 15/05, 24/08 in 65/08) in Pravilnik o financiranju krajevnih skupnosti v občini Krško (Uradni list RS, št. 4/11) se uskladita s spremembami statuta v roku enega leta.

7. člen

Obseg volilnih enot in število članov posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom v roku enega leta.

8. člen

Statuti krajevnih skupnosti prenehajo veljati z uveljavitvijo tega statuta, razen določb, ki se nanašajo na žig, znak, grb, zastavo, krajevni praznik in krajevna priznanja, ki prenehajo veljati z dnem sprejema sklepa ali splošnega akta o ureditvi navedenih vprašanj. Svet krajevne skupnosti je dolžan to urediti s svojim sklepom ali splošnim aktom v roku enega leta.

7

9. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 00711/2008O302 Datum:

Franc Bogovič župan

8

Obrazložitev

1. Razlogi za sprejem

Prečiščeno besedilo Statuta Občine Krško je bilo sprejeto v letu 2000 in objavljeno v Uradnem listu. Kasneje so sledile tri spremembe, ki so bile objavljene v Uradnem listu RS št. 5/03, 57/06 in 47/10.

Zaradi sprememb zakonodaje glede zaposlovanja tajnikov krajevnih skupnostih, je potrebno uskladiti besedilo statuta. Spremembe se nanašajo na XII. poglavje krajevnih skupnosti. Bistveno je predvsem to, da ni več pravne podlage za to, da bi lahko imela krajevna skupnost status delodajalca in da bi lahko zaposlovala uslužbence.

Spremembe in dopolnitve statuta se v delu nanašajo tudi na novosti, ki so jih prinesle spremembe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS) in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS št. 34/11, v nadaljevanju: Uredba).

2. Ocena stanja

Obstoječe in veljavno neuradno prečiščeno besedilo Statuta Občine Krško se nahaja na: www.krsko.si pod poglavjem Občinski svet.

3. Cilji in načela

Cilj predlagane spremembe je uskladitev določb statuta z veljavno zakonodajo.

4. Finančne posledice

Spremembe in dopolnitve statuta imajo finančne posledice, saj se bodo zaradi zaposlitve tajnikov v občinsko upravo Občine Krško povečali tudi stroški občinske uprave (plače, materialni stroški itd.) Sorazmerno s tem pa se bo zmanjšala kvota sredstev, namenjenih za financiranje krajevnih skupnosti v skladu z merili, določenimi s Pravilnikom o financiranju krajevnih skupnosti v občini Krško.

5. Obrazložitev po posameznih členih sprememb in dopolnitev

1. člen : Gre za uskladitev problematike razpolaganja z občinskim premoženjem z veljavnim Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Gre za predpisa, ki urejata ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Oba predpisa predvidevata sprejem načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem in načrt ravnanja s premičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti. Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, načrt razpolaganja z

9 nepremičnim premoženjem in načrt najema nepremičnega premoženja samoupravne lokalne skupnosti. ZSPDSLS v 11. členu določa, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sprejme za samoupravne lokalne skupnosti svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa, pristojnega za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti. Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo sprejme organ, pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti. ZSPDSLS v 13. členu določa, da se načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem predloži v sprejem državnemu zboru oziroma svetu samoupravne lokalne skupnosti skupaj s predlogom proračuna. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 EUR in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti v posamični vrednosti nad 10.000 EUR.

2. člen : Gre za uskladitev z ZSPDSLS v povezavi s prejšnjim členom sprememb in dopolnitev statuta. Župan ravna s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi.

3. člen : V skladu z Odlokom o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Krško se uporabi pravilna besedna zveza »notranje organizacijske enote«.

4. člen : Celotno XII. poglavje krajevnih skupnosti se v statutu zaradi sprememb v zakonodaji oblikuje na novo.

105. člen: Prvi odstavek, ki določa območje krajevnih skupnosti, ostane nespremenjen. V nadaljevanju pa ta člen določa, da so krajevne skupnosti del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjskofinančnem in pravnem smislu. Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava ter razpolagajo s premoženjem, ki je v lasti krajevne skupnosti ali občine, če jim je bilo s strani občinskega sveta preneseno v upravljanje, vse v skladu z veljavnimi predpisi. Krajevne skupnosti nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob predhodnem soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno. Krajevna skupnost ima svoj žig okrogle oblike, lahko pa tudi svoj znak, grb, zastavo in krajevni praznik. To vsaka krajevna skupnost uredi in določi s sklepom ali splošnim aktom sveta krajevne skupnosti. Žig krajevne skupnosti je okrogle oblike s premerom 35 mm. V zgornjem delu krožnice je napis »OBČINA KRŠKO«, v spodnjem delu pa napis »KRAJEVNA SKUPNOST (z imenom krajevne skupnosti)«. Vprašanje žiga, znaka, grba, zastave in krajevnega praznika je bilo do sedaj urejeno v posameznih statutih krajevnih skupnosti. Glede na to, da z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev tega statuta statuti krajevnih skupnosti prenehajo veljati, je dolžan vsak svet krajevne skupnosti to področje urediti s svojimi sklepi ali splošnimi akti. 106. člen: V skladu z 18. členom Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS) lahko Občinski svet s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine

10 krajevna skupnost oziroma spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti. Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 10 % prebivalcev krajevne skupnosti. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati. Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev glede imena in območja krajevne skupnosti.

107. člen: 107. člen v prvem odstavku na novo določa naloge krajevnih skupnosti. Alineje v celoti povzemajo vse naloge krajevnih skupnosti, ki so bile pred spremembo deloma urejene v Statutu občine Krško deloma v statutih krajevnih skupnosti. Ta člen določa še, da krajevne skupnosti v okviru tega statuta samostojno opravljajo svoje naloge in naloge, ki jih po predhodnem soglasju sveta krajevne skupnosti z odlokom nanje prenese občinski svet, če občina za to zagotovi potrebna sredstva. Krajevne skupnosti lahko opravljajo poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge, ki izhajajo oziroma so povezane z zgodovinskimi, kulturnimi in drugimi značilnostmi krajev. Krajevna skupnost mesta Krško opravlja poleg nalog navedenih v prvem odstavku tega člena še naloge usklajenega urbanističnega, komunalnega, prostorskega, prometnega in ekološkega delovanja, s katerim se zagotavljajo zgodovinske, kulturne, izobraževalne, zdravstvene, gospodarske in upravne funkcije mesta Krško, ki je središče občine in eno izmed regionalnih središč. Določbe so usklajene z 19b. členom ZLS.

108. člen: 108. člen določa, da so predstavniki krajevnih skupnosti lahko prisotni na sejah občinskega sveta in imajo možnost sodelovanja v razpravah v zadevah, ki se nanašajo na njihovo delo in območje. Gradivo za seje dobijo vse krajevne skupnosti. Na dano gradivo, ki se nanaša na delo in območje krajevne skupnosti, lahko krajevna skupnost poda mnenja in pripombe, ki jih mora posredovati občinskemu svetu pet dni pred začetkom seje. Na ta način je zagotovljena komunikacija med sveti krajevnih skupnosti in Občinskim svetom Občine Krško.

109. člen: Določbe 109. člena statuta so usklajene z določbami 19c. in 19č. člena ZLS in določajo, da imajo krajevne skupnosti lahko lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva, pravice, in premoženje v upravljanju. Krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem in premoženjem v upravljanju ravnati kot dober gospodar. Za ravnanje s premoženjem krajevnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine, in določbe statuta. Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njeno premoženje, pravice in obveznosti na občino.

110. člen: Določbe 110. člena urejajo financiranje krajevnih skupnosti in so v celoti usklajene z 19č. členom ZLS ter Pravilnikom o financiranju krajevnih skupnosti v občini Krško. Določajo, da se delovanje krajevnih skupnosti financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevnih skupnosti. Osnove in merila za financiranje krajevnih skupnosti iz

11 občinskega proračuna se določijo s pravilnikom. Obseg sredstev za financiranje krajevnih skupnosti iz občinskega proračuna se določi na podlagi veljavnih kriterijev. Sredstva, ki so v občinskem proračunu predvidena za financiranje krajevnih skupnosti, se po področjih proračunske porabe razporedijo s finančnimi načrti posameznih krajevnih skupnosti. Konkretne aktivnosti krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga v skladu z določili omenjenega pravilnika in drugih aktov sprejema za posamezno proračunsko leto svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen s finančnim načrtom krajevne skupnosti, ki je sestavni del odloka o proračunu Občine Krško in ga sprejme občinski svet Občine Krško. Vse krajevne skupnosti so dolžne v skladu s predpisi letno poročati in dostaviti zaključni račun županu, tiste krajevne skupnosti, ki pa računovodskih nalog ne prenesejo na občinsko upravo, so dolžne poročati tudi mesečno.

111. člen : 111. člen določa organ krajevne skupnosti in njegovega predstavnika. Določa, da je organ krajevne skupnosti svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti za štiri leta. Svet krajevne skupnosti lahko imenuje tudi komisije in druga delovna telesa sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti. Krajevno skupnost predstavlja in zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti. V skladu s prevzemom tajnikov na delovna mesta v občinsko upravo in s tem s prenosom tajniških in računovodskih nalog, je potrebno posebej poudariti, da predsednik krajevne skupnosti odgovarja za zakonitost, pravilnost in gospodarnost dela krajevne skupnosti ter za verodostojnost vseh listin in dokumentov, ki jih podpisuje.

112. člen: 112. člen določa volitve v svet krajevne skupnosti in je usklajen z določbami Zakona o lokalnih volitvah in ZLS. Določa, da svet krajevne skupnosti šteje najmanj sedem in največ devetnajst članov. Število članov sveta ožjega dela občine določi občinski svet (prvi odstavek 19a. člena). Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za volitve v občinski svet. Za volitve v svet krajevne skupnosti se določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti. Ker se s temi spremembami in dopolnitvami statuta ukinjajo statuti krajevnih skupnosti, ki so določali obseg volilnih enot in število članov posamezne krajevne skupnosti, je potrebno v roku, določenem v prehodnih določbah, to področje urediti s posebnim odlokom občinskega sveta na istem mestu za vse krajevne skupnosti. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevnih skupnosti. Redne volitve v svet obstoječe krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.

113. člen: 113. člen določa sklepčnost in odločanje sveta krajevne skupnosti in je usklajen s Statutom Občine Krško, Poslovnikom Občine Krško in 35. členom ZLS. Svet krajevne skupnosti veljavno odloča, če je na seji sveta krajevne skupnosti navzoča večina vseh članov sveta krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta krajevne skupnosti. Sklic seje sveta krajevne skupnosti

12 s predlogom dnevnega reda in gradiva mora biti vročen članom sveta krajevne skupnosti najkasneje sedem dni pred sejo.

114. člen: 1. odstavek 114. člena našteva naloge sveta krajevne skupnosti, ki so povzete po statutih krajevnih skupnosti in usklajene s Statutom Občine Krško. Drugi odstavek določa, da mnenja, pobude in predlogi krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

115. člen: 115. člen določa smiselno uporabo določbe poslovnika o delu občinskega sveta občine tako glede urejanja organizacije in načina dela sveta krajevne skupnosti.

115a. in 115b. člen določata organizacijo, sklic in odločanje na zborih krajanov. Neposredna oblika odločanja v okviru krajevne skupnosti je poleg omenjenih oblik v tem statutu tudi zbor krajanov krajevne skupnosti. Krajani na zboru v skladu z zakonom in s tem statutom obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja. Zbor krajanov skliče predsednik sveta krajevne skupnosti na lastno pobudo, na zahtevo sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev krajevne skupnosti. Za izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerim je urejen zbor občanov. Krajani na zboru krajanov: - razpravljajo o zadevah, ki se nanašajo na interese prebivalcev te skupnosti, - razpravljajo o delu sveta krajevne skupnosti, - dajejo mnenja in predloge glede posameznih vprašanj v krajevni skupnosti, - razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja mnenja do teh vprašanj, - obravnavajo druga vprašanja, pomembna za življenje in delo v krajevni skupnosti.

115c. člen: 3., 4. in 6. člen Zakona o javnih uslužbencih določajo, da je v upravi lokalne skupnosti delodajalec lokalna skupnost, pravice in dolžnosti delodajalca pa izvršuje župan kot predstojnik občinske uprave. Ni več pravne podlage za to, da bi krajevna skupnost imela status delodajalca in da bi lahko zaposlovala uslužbence. Na takšno pravno ureditev napotuje tudi 19. člen ZLS, ki v 3. odstavku 19. člena določa, da se za zaposlene javne uslužbence v službi ožjega dela, ki je pravna oseba, uporabljajo predpisi za javne uslužbence v občinskih upravah. Morebitna služba ožjega dela občine je lahko organizirana le kot del občinske uprave. Vsem krajevnim skupnostim je dana možnost izbire opravljanja računovodskih nalog, in sicer tako, da se računovodske naloge za krajevne skupnosti lahko izvajajo v okviru občinske uprave ali v okviru izbranega zunanjega izvajalca. Kot izbrani zunanji izvajalec se smatra s.p. ali gospodarsko družbo. V primeru, če bo računovodske naloge za krajevno skupnost opravljala občinska finančna služba, bodo pripravljeni ustrezni akti, na podlagi in v skladu s katerimi se bodo vršile računovodske naloge.

13

5. člen: Zaposlene v krajevnih skupnostih se v roku šestih mesecev oziroma najkasneje do 1.1.2013 od uveljavitve tega statuta prevzame na delovna mesta v občinsko upravo.

6. člen : Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave in Pravilnik o financiranju KS se uskladita s spremembami statuta v roku enega leta.

7. člen: Obseg volilnih enot in število članov posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom v roku enega leta.

8. člen: Statuti krajevnih skupnosti prenehajo veljati z uveljavitvijo tega statuta, razen določb, ki se nanašajo na žig, znak, grb, zastavo, krajevni praznik in krajevna priznanja, ki prenehajo veljati z dnem sprejema sklepa ali splošnega akta o ureditvi navedenih vprašanj. Svet krajevne skupnosti je dolžan to urediti s svojim sklepom ali splošnim aktom v roku enega leta.

9. člen: Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Občinskemu svetu predlagamo, da osnutek sprememb in dopolnitev Statuta Občine Krško obravnava in v predlagani vsebini sprejme.

Pripravila: Predlagatelj:

Služba za Franc Bogovič pravne in splošne zadeve župan vodja službe: Jadranka Gabrič

14