34
VISOKE VODE JESEN11992 Marjan Bat*, Marko Kolbezen** UDK 627.51 (497.12) »1992« Nizkim pretokom, ki so nastopili po dolgotrajnem sušnem obdobju ob koncu po- letja leta 1992, so sledili štirje visokovodni valovi. Kljub izjemnim padavinam pa se ujma iz leta 1990 ni ponovila. Konice poplavnih valov so dosegle ali nekoliko presegle srednje visoke vode (SQVK - tabela 1). Izjemnejši sta bili le poplava reke Reke ter poplava na Planinskem polju, kjer so se zaradi kraške retinence poplavni valovi strnili (sumirali). Obe lahko pojasnimo z nadpovpre=nimi pa- davinami. Znakov, zaradi katerih bi za poplavo Unice iskali dodatnih vzrokov (po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi se zmanjšala prepustnost ponorov) v spre- menjenih hidroloških lastnostih Planinskega polja, nismo odkrili. V tem pogle- du poplava ni bila nenavadna.
Dolgotrajni suši z nizkimi vodami v avgu- so se bali, da se bodo grozote zadnje ka- utrjene, so reke kljub nižjim pretokom po- stu in septembru (izjemne so bile le raz- tastrofe ponovile. Najbolj kriti=no je bilo v nekod povzro=ile precej škode (Savinja). mere v SV Sloveniji, kjer so bile zabele- dolinah Lu=nice in Ljubnice, v Mozirju in V primerjavi z ostalimi visokimi vodami žene celo ekstremno nizke vode) je Letušu. Na sre=o so vode še pravo=asno jeseni leta 1992 je bila poplava1, ki je sledila deževna jesen. Najve= padavin je upadle. Na Gorenjskem sta najve= težav nastopila na Planinskem polju, po trajanju bilo v oktobru (sliki 1, 2, arhiv HMZ). Na povzro=ili obe Sori, ki sta prestopili bre- in višini izjemna. Zato o njej nekaj ve=. številnih meteoroloških postajah so bile gove in preplavili ceste ter zalili kleti V letu 1992 so bili na Uni=i najnižji pretoki zabeležene maksimalne mese=ne koli- (Poljane, Žiri, Železniki). Cesti Trebi- ob koncu sušnega obdobja. Dne 29. sep- =ine padavin (niz 1951-90). V novembru ja-Sovodenj-Cerkno in Skofja Loka-Pe- tembra je bil na v. p. Hasberg zabeležen in decembru odstopanja od povpre=nih trovo Brdo sta bili zaprti. Na Savi so pre- vodostaj 24 cm (pretok okoli 1,9 m3/s). To vrednosti niso bila tako velika. Ker pa je toki dosegli 2- do 5-letno povratno dobo. pomeni, da je voda pritekala do prvih ve=ina mese=nih padavin padla v kratkem Zadnje ve=je deževje v letu 1992 je pov- ponorov, ve= kot 10 km re=nega korita pa =asu (velika intenziteta), so se pretoki zro=ilo visoke vode med 3. in 7.12. Pada- je bilo suhega. Deževati je za=elo prve dni spet pove=ali (tabela 1). vine so bile razporejene po vsej Sloveniji, oktobra (med 3. in 8. so v Postojni name- Prvi= so reke izdatneje narasle ob de- saj so pretoki s povratno dobo 5 do 10 let rili 123 mm padavin). Unicaje kljub pred- ževju, ki se je za=elo 16.10.1992 (slike 3, nastopili na Savi v zgornjem in spodnjem hodni suši hitro narasla (6.10. je vodostaj 4, 5, 6). Bregove so prestopile Savinja (pri toku, na Savinji, So=i in Notranjski Reki. presegel 202 cm, pretok okoli 55 m3/s). V Tremarjih), Ljubljanica (na Barju), Vipava Manj izdatne so bile padavine v SV Slo- drugem padavinskem obdobju (od 10. (v spodnjem toku). Ni pa šlo za obsežne- veniji, kjer so nastopili pretoki s povratno dol 3.10.) je padlo v Postojni 34 mm dež- jše poplave, saj so vodotoki imeli le 2- do dobo, manjšo od 2 let. Hujše poplave so ja, visokovodni val na Uni=i pa ni dosegel 5-letne visoke vode. V ostalem delu Slo- že grozile v Zgornji Savinjski dolini, v predhodnega. Padavine so se spet okre- venije so nastopili pretoki s povratno okolici Celja in v ob=ini Laško. Na sre=o pile 16. oktobra in se z vmesnimi prekinit- dobo, manjšo od dveh let. so vode tudi tokrat še pravo=asno upadle. vami nadaljevale do 19. novembra (sli- Med 29. 10. in 4. 11. so bili zaradi mo=- Poplavljeni so bili le nekateri cestni odse- ka 7). Med 16. oktobrom in 2. decembrom nejših padavin pove=ani predvsem preto- ki, manjše kmetijske površine, kleti najbolj so si na Uni=i sledili trije visokovodni ki rek v severni in osrednji Sloveniji ogroženih hiš itd. Podobno je bilo na Go- valovi, vodostaj pa je vse dni presegal (Ljubljanica, Savinja, Krka, Š=avnica, renjskem, le da je tu, v dero=i vodi potoka 202 cm (slika 7). Poplava je trajala brez Kamniška Bistrica), v zahodni pa niso Reke v Sp. Brniku, utonil 24-letni doma=in prekinitve 46 dni. Cesta med Planino in dosegli ve=jih vrednosti. Povratna doba Franc Muši=. Zaradi mo=no naraslih voda Lazami je bila neprevozna 40 dni, med nastalih maksimalnih pretokov je bila od 2 v zgornjem delu pore=ja je za=ela Sava Planino in Hasbergom pa nad 20 dni. Ob do 5 let, le v Laškem je imel pretok Savinje naraš=ati tudi v Zasavju. Preplavila je ce- konici (4. 11.) je bil pri Hasbergu zabe- povratno dobo med 5 in 10 let. sto Trbovlje-H rastni k ter ogrozila stano- ležen vodostaj 570 cm (gladina vode v V zahodni Sloveniji je deževje med 16. in vanjsko hišo v Hrastniku (Ul. 1. maja). V nadmorski višini 450,68 cm). Voda je 200- ll — 150- V l i l V- 100- 50- 23.9. 3.10. 13.10. 23.10 2.11. 12.11.22.11. 2.12. 12.12.22.12.1.1. (Z□ 1992 yyfl povpr (1951-90) I imaxks. (1951-90) | Slika 1. Slika 5. Poslojna Vodotok SO E.E | 300,00- XI mesec 23.9. 3.10.13.10.23.10 2.11.12.11.22.11.2.12.12.12.22.12.1.1. 11 I 1992 K72 povpr (1951-90) r~~~l maxks. (1951-90) | Slika 2. Slika 6. Unica-h, padavine Postojna, Ljubljanica-O Vodotok SAVA Postaja RADOVLJICA I 17. 10.-2. 12. 1992 Maksimum: mesec 12, leto 1992, dan 5, ura 23. 20, vrednost 310.000 350 23.9. 3.10. 13.10.23.10 2.11. 12.11.22.11.2.12.12.12.22.12. 1.1. g padavine Postojna Ljubljanica (O) - prl=etek razlivanja Slika 3. Slika 7. Letne visokovodne konice (1954-1992) Vodotok SAVA Postaja RADE ,0°+ j! H 23.9. 3.10. 13.10. 23.10 2.11. 12.11. 22.11. 2.12. 12.12.22.12. 1.1. 54 5« 58 eo 62 64 66 86 70 72 74 78 78 00 86 86 00 02 Slika 4. Slika 8. 36 norov in skalnih razpok pa je bila povsem Tabela 1. Maksimalni pretoki (v m3/s) na nekaterih =ista. Zmanjšanje prepustnosti bi lahko vodomernih postajah v letu 1992 in v primerjavi povzro=ile tudi zamašitve kanalov v pod- z maksimalnimi pretoki obdobja 1961-1990 (sQVK - zemlju. O=iš=eni ponori in polegla trava pred njimi pa kažejo na veliko hitrost vod- povpre=ne visoke vode; kQVK - absolutni maksimumi). nega toka in veliko prepustnost. sQVK kQVK Menimo, da poplavo na Planinskem polju Vodomerna od 17.10. od 29.10. od 16.11. od 3.12. lahko pripišemo nadpovpre=ni koli=ini postaja do 19.10. do 4.11. do 17.11. do 7.12. niz 1961-1990 padavin v oktobru in za=etku novembra Ledava - Polana 2,37 6,9 23,9 33,6 80,5 1992. Znakov, zaradi katerih bi zanjo iskali dodatnih vzrokov v spremenjenih S=avnica - Pristava 17,5 22,5 27,2 48,7 hidroloških zna=ilnostih polja, nismo Meža - Otiški V. 122 168 163 371 odkrili. Pesnica - Zamušani 41 70,6 150 Sava - Radovljica 340 450 606 439 805 Sava - Šentjakob 598 852 1081 902 1422 1. Arhiv Hidrometeorološkega zavoda, Ljub- 1604 1277 2069 ljana. Sava - Litija 978 1309 2. Bat, M., 1992. Visoka voda na Krki in Sava - Rade=e 1673 1941 2153 1815 2991 Planinskem polju novembra 1991. Ujma, Sava -