Zračni Promet Priloga 2

Zračni promet Priloga 2

ocena celotne ocena povezava naziv terminski investicijske investicijske terminski Koda Ukrep nosilec med Opis projekta investicijske plan iz finančni viri opomba 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2020-2025 vrednosti v mio vrednosti iz plan ukrepi dokumentacije Resolucije EUR z DDV Resolucije Elementi zračnega omrežja Letališče Jožeta Pučnika Nadaljevanje razvoja za potrebe prevoza potnikov, pošte in/ali blaga. Za to je treba zagotoviti ustrezno letališko infrastrukturo, zlasti podaljšanje vzletno-pristajalne steze, zgraditev potniškega in tovornega terminala ter dodatnih parkirnih mest za letala, logistični kompleks ipd., na podlagi katerih bi se dosegali večji finančni učinki ter posredni učinki na turistični in gospodarski razvoj A.1 Ljubljana celotne Slovenije. Cilj razvoja je postati regionalno letališče. Zanj je izdelan glavni načrt nadaljnjega razvoja (angl. masterplan). Sprejet je bil Sklep o pripravi DPN za letališče št.35000-8/2015/5, z dne 04.06.2015 in dopolnitev sklepa št. 35000-8/2015/10, z dne 13.10.2016. V okviru DPN bodo določena območja za umestitev letališke in druge infrastrukture, ki med drugim zajema: manevrske Nadaljnji razvoj letališke infrastrukture se bo izvajal v skladu z DPN, ki je v pripravi površine, ploščadi, svetlobno navigacijske objekte, naprave, sredstva ter objekte za Dokument (izdelana je pobuda, analiza smernic, podan predlog izvedljive variante ter sprejet 130070 Razvoj in urejanje zračnega promet, 2430- nadzor zračnega prometa, potniške in tovorne terminale, objekte in naprave za identifikacije A.1.1 Razvoj letališke infrastrukture MzI sklep o pripravi DPN, izdelava samega DPN se še ni začela). Razvoj bo med 1,25 1,40 2021-2024 do 2020 15-0005 Priprava DPN za letališče Jožeta Pučnika zagotavljanje zemeljskega transporta, notranjih prometnih tokov in parkirišča, pomožne 0,40 0,40 0,25 0,15 0,00 0,00 1,20 investicijskega drugim upošteval tudi potrebe RS in obratovalca letališča. * planirani datume Ljubljana objekte, objekte in naprave za zagotavljanje letalska goriva in maziva, objekte in naprave projekta sprejema DPN-ja: konec leta 2022. varovanja, objekte in naprave služb na letališču, druge objekte namenjene varnemu zračnemu prometu, objekte javne gospodarske infrastrukture in navezave na cestno in železniško omrežje. Z DPN bodo rezervirana zemljišča, potrebna za nadaljnji razvoj, umestitev objektov in ureditev protihrupne zaščite naselij.

Obnova oziroma posodobitev letališke infrastrukture se bo izvajala v skladu z razvojnimi dokumenti in strategijami RS ter poslovnim načrtom obratovalca letališča. Trenutno prioriteto predstavlja odprava ozkih grl. V letih 2019 do 2026 je zajeta: - Razširitev potniškega terminala skupaj s prometnimi povezamami do terminala in Ukrep je skladen z razvojnimi akti in dokumenti:Strategija prostorskega razvoja Slovenije Gradnja, obnova in Fraport Slovenija zunanjo ureditvijo (2019-2021), 22 mio EUR (novogradnja), (SPRS), Uredba o prostorskem redu Slovenije (PRS), Resolucija o nacionalnem A.1.3 posodobitev letališke 43,40 0,00 2019-2026 - Fraport Slovenija d.o.o. 9,40 9,80 4,70 0,70 0,80 5,00 30,40 d.o.o., - Izgradnja nove spojnice TWY (2023-2024) 1,5 mio EUR (novogradnja), programu razvoja civilnega letalstva RS do leta 2020 (ReNPRCL), Resolucija o infrastrukture - Posodobitev letališke infrastrukture (airside): Obnova TWY A (2021), 1,8 mio EUR prometni politiki RS, DPN, Občina na območju Pobude. (obnova), Delna obnova glavne letališke ploščade (2022), 2,9 mio EUR (obnova), - Izgradnja parkirišč za servisno cono (2020), 2,4 mio EUR (novogradnja), - Izgradnja potniškega parkirišča P3 (2022), 1,8 mio EUR (novogradnja), - Razširitev Glavne letališče ploščadi (2025-2026), 11 mio EUR (novogradnja) Obnova oziroma posodobitev infrastrukture navigacijskih služb zračnega prometa se bo izvajala v skladu z razvojnimi dokumenti in strategijami RS ter poslovnim načrtom Obnova oziroma Republika Slovenija ureja stvarno premoženje na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Kontrola zračnega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa. Načrtovane investicje v kontrolni posodobitev infrastrukture Trenutno je urejen del, ki se nanaša na kontrolni stolp. V nadaljevanju se bodo investicije A.1.4 prometa Slovenije, stopl TWR na letališču: 0,50 0,00 2019-2024 - Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. 0,25 0,06 0,04 0,03 0,03 0,00 0,40 navigacijskih služb zračnega vršile sklado z Načrtom investicijskih vlaganj za obdobje. 2019-2024. (Priloga Okvirni d.o.o. Letališki kontrolni stolp; (postavke 1-6), obdobje 2019-2020, skupaj 131.000 EUR, prometa na letališču načrt inv. vlaganj za obodbje 2019-2025 KZP) (Protipožarni sistem postavke 7-10), obdobje 2020, skupaj 133.000 EUR, (postavke 11-17 redno vzdrževanje), obdobje 2020-2024, skupaj 284.000 EUR Letališče Edvarda Rusjana Nadaljevanje razvoja za potrebe prevoza potnikov, pošte in/ali blaga, skladno s povpraševanjem. Letališče bo tudi alternativno letališče Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Za mariborsko letališče je izdelan glavni načrt nadaljnjega razvoja (angl. masterplan). A.2 Maribor Pri načrtovanju objektov v okviru letališča je trebauUpoštevati Direktivo 2002/30/ES o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti. V času izdelave projektne dokumentacije je treba, zaradi možnosti vpliva na visoko ranljiv vodonosnik, izdelati oceno ogroženosti podzemne vode, ki vključuje tudi ustrezne tehnične rešitve Sprejet je bil Sklep o pripravi DPN za letališče št. 35000-17/2017/3, z dne 16. 11. 2017. Sklep se nanaša na pripravo I. faze DPN, ki vključuje ureditve, ki so nujne za zagotavljanje odvijanja letalskega prometa za kapaciteto 1.000000 / letno in 50.000 ton tovora letno. V okviru I. faze DPN bodo določena območja za umestitev letališke in druge infrastrukture, ki med drugim zajema: podaljšanje vzletno-pristajalne steze za 800 m, vzporedno s podaljšano vzletno pristajalno stezo so načrtovane ureditve nove vozne steze (taxiway) z območjema za razledenitev letal, letališke ploščadi, varnostno območje Nadaljnji razvoj letališke infrastrukture se bo izvajal v skladu z DPN, ki je v pripravi Dokument letališke steze (RESA, STRIP) ter objekti, naprave in ureditve, ki so nujni za delovanje (izdelana je pobuda, analiza smernic, podan predlog izvedljive variante ter sprejet 130070 Razvoj in urejanje zračnega promet, 2430- identifikacije letališča ter varno odvijanje letalskega prometa (letališke službe, garaže, hangarji, A.2.1 Razvoj letališke infrastrukture MzI sklep o pripravi DPN, izdelava samega DPN se še ni začela). Razvoj bo med drugim 1,20 1,10 2019-2023 do 2020 15-0004 Priprava DPN za letališče Edvarda 0,10 0,00 0,25 0,20 0,00 0,00 0,55 investicijskega delavnice, radionavigacijske naprave ipd). Nove ureditve so potrebne zaradi upošteval tudi potrebe RS in obratovalca letališča. * planirani datume sprejema DPN- Rusjana Maribor projekta posodobitve LERM, da bo omogočeno normalno delovanje letališča v okviru ja: konec leta 2020. predvidenih kapacitet. V ta namen se načrtujejo nov potniški terminal, tovorni terminal, parkirne površine s parkirno hišo, objekti za zagotavljanje zemeljske oskrbe letal, nastanitvene kapacitete za potrebe letališča, simulatorji letenja, preureditev obstoječega potniškega terminala za potrebe splošne aviacije, hangarji za vzdrževanje in popravilo letal ter območje za umestitev skladišča za goriva. V skladu z navedenim je treba načrtovati postavitev nove letališke ograje in tangence ter novogradnje objektov gospodarske javne infrastrukture. Obnova oziroma Obnova oziroma posodobitev letališke infrastrukture se bo izvajala v skladu z Obnova oziroma posodobitev letališke infrastrukture izhaja iz okvirnega načrta potreb A.2.2 posodobitev letališke Letališče Maribor razvojnimi dokumenti in strategijami RS ter poslovnim načrtom obratovalca letališča. 4,29 1,80 2019-2025 2016 MzI 0,20 0,20 0,50 0,50 0,50 0,40 2,30 investicij novega uporavljalca letališča. (podrobnejši načrt vlaganj v Prilogi 2) infrastrukture Predviden načrt investicije: A.3 Letališče Portorož Nadaljevanje razvoja za potrebe prevoza potnikov, pošte in/ali blaga ter zagotovitev ustrezne infrastrukture za redno obratovanje letališča, na podlagi katerih bi se dosegali večji finančni učinki ter posredni učinki na turistični in gospodarski razvoj primorske regije. Sprejet je bil Sklep o pripravi DPN za letališče št. 35000-7/2015/7, z dne 4.6.2015 in dopolnitev sklepa št. 35000-7/2015/13, z dne 28.7.2016. V okviru DPN bodo določena območja za umestitev letališke in druge infrastrukture, ki med drugim zajema: manevrske Nadaljnji razvoj letališke infrastrukture se bo izvajal v skladu z DPN, ki je v pripravi površine, ploščadi, svetlobno navigacijske objekte, naprave, sredstva ter objekte za (izdelana je pobuda, analiza smernic, podan predlog izvedljive variante ter sprejet nadzor zračnega prometa, potniški terminal, objekte in naprave za zagotavljanje 130070 Razvoj in urejanje zračnega promet, 2430- A.3.1 Razvoj letališke infrastrukture MzI Ro.17.5 sklep o pripravi DPN, izdelava samega DPN se še ni začela). Razvoj bo med drugim 1,15 1,20 2015-2022 do 2020 zemeljskega transporta, notranjih prometnih tokov in parkirišča, pomožne objekte, 0,35 0,35 0,35 0,00 0,00 0,00 1,05 15-0006 Priprava DPN za letališče Portorož upošteval tudi potrebe RS in obratovalca letališča. * planirani datume sprejema DPN- objekte in naprave za zagotavljanje letalska goriva in maziva, objekte in naprave ja: konec leta 2021. varovanja, objekte in naprave služb na letališču, druge objekte namenjene varnemu zračnemu prometu, objekte javne gospodarske infrastrukture in navezave na cestno omrežje ter prestavitev glavne ceste. Z DPN bodo rezervirana zemljišča, potrebna za nadaljnji razvoj in umestitev objektov. Zračno omrežje Navigacijske službe Z opravljanjem storitev navigacijskih služb zračnega prometa morajo biti zagotovljeni varnost, rednost in nemotenost zračnega prometa ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti Republike Slovenije v zvezi s temi službami, pa tudi leti, s katerimi se sodeluje v akcijah iskanja in reševanja, leti v humanitarne ali zdravstvene namene ter leti zrakoplovov v sili in leti državnih zrakoplovov. V A.10 zračnega prometa tem okviru so predvidene gradnje, rekonstrukcije oziroma postavitve infrastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb zračnega prometa. To je nesmisel. Obnova oziroma posodobitev infrastrukture navigacijskih služb zračnega prometa se Obnova oziroma bo izvajala skladno z letnimi in petletnimi poslovnimi načrti izvajalca navigacijskih Kontrola zračnega Operativni načrt obnove oziroma posodobitve infrastrukture navigacijskih služb posodobitev infrastrukture služb zračnega prometa, ob upoštevanju načrtov izvedbe Funkcionalnega bloka Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o. A.10.1 prometa Slovenija, 12,11 0,00 2019-2022 - zračnega prometa je pripravljen na podlagi letnih in petletnega poslovnega načrta 1,20 3,70 3,80 0,00 0,00 0,00 8,70 navigacijskih služb zračnega zračnega prostora Srednje Evrope za referenčno obdobje, ki se pripravljajo v skladu (KZPS) d.o.o. (KZPS) izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa, ki zajema obdobje 2015-2019. prometa z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 390/2013 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Polnilne postaje za Skladno z uredbo TEN-T (1315/2013) je treba na letališčih TEN-T do leta 2030 zagotoviti infrastrukturo za uporabo alternativnih vrst goriva. Glede na osnutek Direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva pa bo treba do leta 2025 na letališčih zagotoviti tudi infrastrukturo za napajanje letal z elektriko. Med letališča TEN-T spadajo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče A.11 alternativna goriva Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož. Delovanje/organizacija zračnega prometa Razvoj omrežja v intermodalna vozlišča, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in Letališče Edvarda Rusjana Maribor imata tudi možnosti za razvoj logističnih dejavnosti, če bo za to izraženo zanimanje gospodarstva. Obe letališči imata za to prostorske možnosti ter bližino avtocestnih in železniških povezav (še posebno Maribor) v okviru jedrnih povezav TEN-T oz. koridorjev jedrnega omrežja (BA in/ali MED). Letališče Portorož pa A.21 aglomeracije v skladu s ima za zdaj le potniško logistično platformo za prehod potnikov z letalskega na cestni oz. pomorski prevoz do turističnih središč slovenske obale. povpraševanjem

1 Vodni promet Priloga 2

ocena celotne ocena naziv terminski povezava investiicjske investicijske terminski Koda Ukrep nosilec Opis projekta investicijske plan iz finančni viri opomba 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2020-2025 med ukrepi vrednosti v vrednosti iz plan dokumentacije Resolucije mio EUR z DDV Resolucije Elementi vodnega omrežja Cilj koprskega pristanišča je doseči rast prometa nad 23,5 mio ton do leta 2020. Leta 2030 se pričakuje več kot 30 mio ton pretovora. Če želimo doseči te cilje, je treba (med drugim) podaljšati pomol I in pomol II. Oba ukrepa sta opredeljena tudi v sprejetem državnem prostorskem načrtu. Pri M.1 Koprsko pristanišče - podaljšanje pomolov umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep M.35. Luka Koper 2016-2021 in M.1.1 Podaljšanje pomola I - južni del izgradnja obale in pomola I opredeljen v DPN 58,80 55,50 do 2020 Luka Koper d.d. / CEF 24,00 21,00 0,00 0,00 0,00 0,00 45,00 d.d. po 2025 Luka Koper 2021-2027 in M.1.2 Podaljšanje pomola I - severni del M.1.1 izgradnja obale in pomola I opredeljen v DPN 213,60 100,50 do 2025 Luka Koper d.d. / CEF 0,00 8,00 15,00 25,00 22,00 8,00 78,00 d.d. po 2030 Luka Koper do 2030, po M.1.3 Podaljšanje pomola II izgradnja obale in pomola II opredeljen v DPN 169,20 201,00 po 2030 Luka Koper d.d. / CEF 1,00 0,00 6,00 10,00 0,00 0,00 17,00 d.d. 2030

M.2 Koprsko pristanišče - podaljšanje pomolov Gradnja pomola 3 kot pogoj za rast pretovora v koprskem pristanišču se predvideva po letu 2030. Tudi ta ukrep je opredeljen v državnem prostorskem načrtu. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep M.35.

Koprsko pristanišče - preureditev pristaniške Skladno z ukrepi M.1, M.2 in M.4 je potrebna preureditev pristaniške infrastrukture, in sicer: širitev zalednih terminalov, deponij in skladišč, širitev oz. podaljšanje železniških tirnih zmogljivosti, nakladalnih postaj, rezervoarjev in parkirišč, izvedba ekološke sanacije za sipki tovor, dodatne M.3 infrastrukture cestne zmogljivosti, ureditev zunanje navezave in vhoda do pristanišča ter zunanjega kamionskega terminala itd. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep M.35

Nadgradnja in preureditev priveznih mest v Luka Koper preureditev obale na južnem delu pomola I in vkop obale 2021 in po Luka Koper d.d. / CEF, NAPA4CORE + M.3.1 50,40 45,55 do 2020 0,00 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,00 bazenu I d.d. vzhodno v notranjost (s privezi in poglobitvijo) 2025 EIB Nadgradnja in preureditev priveznih mest v Luka Koper preureditev obale na južnem delu pomola II in v bazenu II 2021-2024 in M.3.2 73,20 25,85 do 2025 Luka Koper d.d. / CEF, 0,00 3,00 12,00 8,00 10,00 0,00 33,00 bazenu II d.d. (s privezi in poglobitvijo) po 2025 Nadgradnja in preureditev priveznih mest v Luka Koper M.3.3 privezno mesto za tankerje na čelu pomola II 46,80 15,50 2025-2030 do 2030 Luka Koper d.d. / Instalacija d.o.o. 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 17,00 17,00 bazenu II d.d. Nadgradnja in preureditev priveznih mest v Luka Koper M.3.4 privezno mesto za Ro-Ro v bazenu III 10,20 10,20 2020-2023 do 2020 Luka Koper d.d. / CEF, CarEsmatic 1,50 0,00 0,00 2,00 0,00 0,00 3,50 bazenu III d.d. Luka Koper novi vhodi v pristanišče in kamionski terminal (Sermin, 2019-2020 in M.3.5 Izboljšanje dostopnosti do pristanišča (last mile) 12,00 15,25 do 2020 Luka Koper d.d. / CEF, NAPA4CORE 5,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,00 d.d. Bertoki) po 2030 Izboljšanje notranjega prometa v pristanišču (tudi Luka Koper nadgradnja cestno-železniškega notranjega omrežja na 2019-2024 in Luka Koper d.d. / CEF, NAPA4CORE, M.3.6 100,80 36,00 do 2030 2,00 8,00 16,50 7,50 7,00 0,00 41,00 glede na nove vhode in priveze) d.d. območju pristanišča po 2025 CarEsmatic Luka Koper 2019-2024 in M.3.7 Povečanje skladiščnih zmogljivosti zaprte skladiščne zmogljivosti (rezervoarji, nova skladišča) 185,40 61,00 do 2030 Luka Koper d.d. / CEF 23,00 26,50 0,00 8,00 5,00 0,00 62,50 d.d. po 2025 Luka Koper M.3.8 Povečanje skladiščnih zmogljivosti odprte skladiščne zmogljivosti (kontejnerji, avtomobili, les) 107,40 71,00 2019-2030 do 2030 Luka Koper d.d. 8,00 5,50 2,00 5,00 3,00 4,00 27,50 d.d. Luka Koper pridobivanje novih površin - širitev območja pristanišča / M.3.9 Širitev območja pristanišča 152,40 23,50 2022-2030 do 2030 Luka Koper d.d. 0,00 0,00 5,00 4,00 0,00 4,00 13,00 d.d. kasete v zaledju Koprsko pristanišče (območje izven koncesije) Ladje, predvsem kontejnerske, postajajo vse večje in imajo vse večji ugrez, zato je v pristaniščih potrebno nenehno poglabljanje vplovnih kanalov in bazenov. Tako je bila v koprskem pristanišču leta 2015 izvedena poglobitev vplovnega kanala v bazen I in bazena I na globino –15 m. Pri M.4 - poglabljanje umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep M.35. Proračun RS, MZI URSP, Evropska M.4.2 Poglobitev vplovnih kanalov v koprsko pristanišče MZI-URSP Poglabljanje vplovnega kanala v bazen II še ni izdelana 15,00 0,00 2024-2025 po 2020 0,00 0,00 0,00 0,00 7,50 7,50 15,00 sredstva (ES) M.5 Koprsko pristanišče - potniški terminal Ureditev infrastrukture in zgraditev potniškega terminala. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep M.35. Evropska sredstva. Luka Koper 2021 in po M.5.1 Izgradnja objekta potniškega terminala 8,40 3,10 do 2020 Luka Koper d.d., ESSR 0,00 2,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,00 d.d. 2025 Slovenija in Hrvaška lahko, s sodelovanjem v ustreznem čezmejnem evropskem projektu, zgradita usklajeno hidroenergetsko verigo in obenem vzpostavita mednarodno plovnost Save do Slovenije. V ta namen naj bi Slovenija dala pobudo za poseben celovit projekt, ki ga je pripravila že ob Vzpostavitev celinske plovne poti v nastajanju Podonavske strategije kot čezmejni pilotni projekt Krško–Zagreb. Projekt Krško–Zagreb je celovit pristop k ureditvi Save za energetiko, plovbo, varstvo pred poplavami, namakanje in turizem ob spoštovanju trajnostnih načel varstva okolja in ohranjanja biotskih značilnosti, z M.6 mednarodni kategoriji po reki Savi med vzpostavljanjem nadomestnih naravnih habitatov, kadar je to potrebno. Sredstva za izvedbo tega projekta bi obe državi lahko pridobivali iz skupnih kandidiranj na razpisih finančnih skladov evropske kohezije in regionalne politike. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati Brežicami in Obrežjem ukrep M.35. Vzpostavitev plovne poti ob izgradnji HE na Izgradnja akumulacijskih bazenov primernih za plovbno Koncesionar in proračun RS, MZI / PP še M.6.2 MZI, HESS 0,80 0,80 2025-2030 po 2020 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,10 0,10 Spodnji Savi in HE verige v RH pot, rezervacija prostora za splavnice ob HE pregradih. ni odprta priprava projektne in investicijske dokumentacije, M.6.3 Rečno pristanišče pri Obrežju MZI in JZP 15,30 15,30 2025-2030 po 2020 JZP in proračun RS, MZI / PP še ni odprta 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,10 0,10 izgradnja pristanišča priprava projektne in investicijske dokumentacije, M.6.4 Splavnice MZI in JZP 20,40 20,40 2025-2030 po 2020 JZP in proračun RS, MZI / PP še ni odprta 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,10 0,10 izgradnja splavnic Vodno omrežje Glede na predlog Direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva je v jedrnih pristaniščih TEN-T (kamor spada tudi pristanišče Koper) je do leta 2025 treba zagotovili infrastrukturo za polnjenje ladij s pogonom na utekočinjen zemeljski plin in za njihovo napajanje z elektriko s M.11 Polnilne postaje za alternativna goriva kopnega.

Ro.35.2, Zagotovitev zadostne količine električne energije v Luka Koper Ro.35.5, Zagotovi SODO in ELES kot upravljalec 110kV M.11.1 še ni izdelana 36,00 30,00 2022-2027 2020-2025 ELES, Luka Koper d.d. 0,00 0,00 5,00 5,00 5,00 2,00 17,00 pristanišču za napajanje ladij iz obale d.d. Ro.35.9, prenosnega omrežja Ro.35.10 Vzpostavitev pilotne pristaniške infrastrukture za polnenje ladij z utekočinjeninm zemeljskim plinom (UZP/ang.LNG), Ro.35.2, Zagotovitev ustrezne infrastrukture za študija o potencialni uporabi UZP kot pogonskega goriva M.11.2 Ro.35.5, študija 1,20 35,00 2024-2025 - Luka Koper d.d., CEF, GAINN4MOS 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 0,50 1,00 vzpostavitev alternativnih goriv pri vlačilcih, študija o možnosti uporabe UZP kot Ro.35.9 alternativnega goriva za pretvorno mehanizacijo v pristanišču. Zagotovitev ustrezne infrastrukture znotraj Študija o možnosih napajanja ladij iz obale, izgradnja M.11.3 pristanišča za dobavo električne energije za ustrezne infrastrukture znotraj pristanišča za napajanje študija 82,80 2,60 2025-2030 do 2016 Luka Koper d.d., CEF, ELEMED študija zaključena 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 15,00 15,00 napajanje ladij iz obale. ladij iz obale. Pomorske avtoceste in razvoj prometa po M.12 Krepitev sodelovanja z deležniki za vzpostavitev enotnega okna za organizacijo pomorskih avtocest in prevoza po morju na kratkih razdaljah. Sodelovanje v prizadevanju za vzpostavitev prostega pretoka blaga po morju (angl. blue belt). morju na kratkih razdaljah

M.13 Izboljšanje varnosti prometnega sistema. Vzpostavitev centra VTS (sistem za spremljanje pomorskega prometa) z ustrezno tehnično opremo in organizacijo službe nadzora, nakup plovil, izvajanje hidrografske dejavnosti, vzdrževanje objektov za varnost plovbe

Realizacija projekta bo omogočila:

plovbe in ekološkem področju,

Proračun RS, MZI, URSP/PP 383010- podpore ob vplovitvi oziroma izplovitvi ladij, ni bil Oprema za varnost v pomorksem prometu- M.13.2 Center za nadzor pomorskega prometa MZI, URSP DIIP, IP 2,27 0,00 2017-2020 vključen v LLU; PP 180146-PN7.3-Pomorski promet 2,27 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,27 nesreč, Resoluciji 14-20-KS-EU; PP 180147-PN7.3-Pomorski promet 14-20-KS-LU

ribolovnimi območji.

podatkov s sosednjimi državami. Ocenjene vrednosti do leta ni izdelana - gre 2023, sicer gre za stalno M.13.5 Vzdrževanje objektov za varnost plovbe MZI, URSP Vzdrževanje objektov za varnost plovbe za ukrep, ne 1,49 1,44 do leta 2025 do 2022 Proračun RS, MZI, URSP / PP 766410 0,24 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 1,49 nalogo, ki se bo izvajala tudi projekt po letu 2023 ni bil Ob novih poslovnih prostorih URSP je potrebno urediti M.13.6 Ureditev priveznih mest za plovila URSP MZI-URSP 0,99 2020-2021 vključen v Proračun RS, MZI, URSP/ PP 625610 0,07 0,92 0,00 0,00 0,00 0,00 0,99 privezna mesta za plovila URSP Resoluciji Vodni promet Priloga 2

ocena celotne ocena naziv terminski povezava investiicjske investicijske terminski Koda Ukrep nosilec Opis projekta investicijske plan iz finančni viri opomba 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2020-2025 med ukrepi vrednosti v vrednosti iz plan dokumentacije Resolucije mio EUR z DDV Resolucije Hidrografske mertive slovenskega morja, vzdrževanje Proračun RS, MZI / PP 574710 2,40 EUR hidrografskih baz in kart ter distribucija le-teh Gre za stalne naloge na ni izdelana - gre za predmetno obdobje, gre za stalne uporabnikom, tehnična pomoč in svetovanje MzI na področju hidrografije in M.13.7 Hidrografija MZI-SP za ukrep, ne 5,20 0,91 2016-2030 2016-2022 naloge, ki jih za MZI opravlja v skladu s 0,40 0,40 0,40 0,40 0,40 0,40 2,40 področju hidrografije in kartografije, določitev državnega karografije, ki se bodo projekt Pomorskim zakonikom Geodetski inštitut globinskega referenčnega sistema na morju, druge naloge izvajale tudi po letu 2030 Slovenije na področju hidrografije in kartografije Delovan je/organ Razvoj omrežja v intermodalna vozlišča, V pristanišču se poleg samega pretovora opravlja tudi logistična dejavnost, kar je povezano s (pre)ureditvijo pristaniške infrastrukture, opisane v ukrepu M3. Poleg tega je za uspešen razvoj tega področja treba zagotoviti ustrezne končne povezave s pristaniščem (angl. last miles), in sicer M.21 aglomeracije v skladu s povpraševanjem cestne, železniške in pomorske.

Izdelava modela, ki bo meril učinek vsake nove investicije ni bil v intermodalnem prometu. V pilotnem delu se bo model EU sredstva, proračun RS, NRP 2430-19- M.21.3 Projekt MultiAppro MZI-SP 0,09 0,00 2018-2020 vključen v 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 tudi preiskusil in sicer na investiciji v pomorstvu ali 0001 Resoluciji železniški infrastrukturi.

M.34 Administrativne zmogljivosti in usposabljanje Zagotovitev ustreznih organizacijskih danosti in administrativnih zmogljivosti za izvajanje nadzora, spremljanja in obveščanja v pomorskem prometu.

M.34.1 Nove zaposlitve nadzornikov v sektorju Kapitanija MZI, URSP Zaposlitev 3 pristaniških nadzornikov 0,09 0,15 2021 2016 Proračun RS, MZI, URSP / PP 303910 0,00 0,09 0,00 0,00 0,00 0,00 0,09 Nove zaposlitve iz naslova nadzora nad MZI-SP, MZI- 4 zaposlitve v zvezi z izvajanjem določil koncesijske Proračun RS, MzI, URSP / PP 303910, PP M.34.2 0,19 0,10 2020-2022 2016-2017 0,11 0,06 0,02 0,00 0,00 0,00 0,19 koncesijsko pogodbo za koprsko pristanišče URSP pogodbe na URSP, 2 zaposlitvi na MZI 130059 Nove zaposlitve 3 inšpektorjev: pomorski navtični inšpektor, inšpektor za nadzor delovnih in bivalnih M. 34.4 Nove zaposlitve pomorskih inšpektorjev MZI, URSP / 0,12 0,11 2020 2016-2018 Proračun RS, MZI, URSP / PP 303910 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,12 standardov pomorščakov po MLC konvenciji in inšpektor za varnost na ladjah in v pristaniščih.

SOFINANCERSKI PROJEKT: MIZŠ, M. 34.5. Investicije v razvoj pomorskega šolstva MZI, URSP Ureditev simulatorskega centra na FPP in GEPŠ 1,80 0,40 2020-2021 2016-2022 0,90 0,90 0,00 0,00 0,00 0,00 1,80 URSP / PP 570710

ni bil Sistemska ureditev izvajanja zahtev iz STCW in MZI-SP, MZI- 2 novi zaposlitvi, sistemska ureditev izvajanja zahtev iz Proračun RS, MZI, URSP / PP 303910, M.34.6 0,14 2020 vključen v 0,14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,14 implementacija obveznih instrumentov IMO URSP STCW na URSP in 2 zaposlitvi na MZI PP 130059 Resoluciji ni bil Nove zaposlitve v zvezi z vzpostavitvijo glavne Zaposlitev 2 strokovno tehničnih uslužbencev v glavni M.34.7 MZI-URSP 0,04 2020 vključen v Proračun RS, MZI, URSP / PP 303910 0,04 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,04 pisarne pisarni Resoluciji Ukrepi za preprečitev, omilitev in čim Sprejeti je treba ukrepe za trajno zmanjšanje negativnih vplivov na kakovost morja, na kopalne vode na širšem območju Kopra in celinskih voda, na primer: usposobiti inšpekcijske službe; nabaviti ustrezno opremo za primer razlitja nevarnih snovi v morje in celinske vode; zgraditev ustrezne M.35 popolnejšo odpravo posledic bistvenih infrastrukture za sprejem in odlaganje odpadnih snovi iz plovil; z ustreznim načrtovanjem in gradnjo pristanišč omogočiti kroženje vodnih tokov in s tem preprečiti evtrofikacijo. Pri gradnji pristanišč in urejanju plovnih poti ter plovbi je treba preprečiti predvsem vpliv na ekološko stanje voda, vplivov plana (omilitveni ukrepi) vodne organizme, erozijo in poplavno varnost. Zaposlitev 3 članov posadke za opravljanje nalog na Nove zaposlitve iz naslova varovanja obalnega M.35.1 MZI, URSP M.11 novem specializiranem eko plovilu in za vzdrževanje 0,06 0,20 2020 2020 Proračun RS, MZI, URSP / PP 303910 0,06 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,06 morja objektov za varnost plovbe Določitev plovnih kategorij celinskih vodnih poti v Sloveniji v regionalnih kategorijah (I - V okviru državnih in lokalnih predpisov vzpostaviti ustrezne zakonske rešitve, vključno z vrsto dovoljenih plovil na motorni pogon za posamezno celinsko vodo, način plovbe, varnost plovbe, nadzor nad plovbnim režimom in podobno. Pripraviti strokovne podlage, v katerih se obdela vpliv M.36 III) na območjih rek in jezer z ustreznimi plovbe na ekološko stanje vode, vodno in obrežno živalstvo in rastlinstvo, območja z naravovarstvenim statusom, erozijo, poplavno varnost ipd. V predpise vključiti tudi vse potrebne omilitvene ukrepe, ki izhajajo iz strokovnih podlag. pogoji M.36.1 Prenova zakonodaje o plovbi po celinskih vodah MZI-SP M.37 Nova zaposlitev MZI-DLKP, SP 0,03 0,11 2020 2016 Proračun RS, MZI / PP130059 0,03 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,03

Zagotovitev varnosti plovbe po celinskih plovnih poteh z implementacijo EU IWW Z vzpostavitvijo mednarodne plovbe po Savi bo Slovenija povezana z Donavo in celotnim evropskim omrežjem celinskih plovnih poti (TEN IWW), zato bo kot država članica EU in podpisnica Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu zavezana k vključitvi celotne evropske zakonodaje o plovbi po M.37 zakonodaje in pravil Mednarodne komisije za celinskih vodah in predpisov Savske komisije o plovbi po Savi v svoj pravni red. Skladno s tem se bo smiselno uredila tudi varnost plovbe po celinskih plovnih poteh v regionalnih kategorijah (I–III). savski bazen v slovenski pravni red

M.37.1 Mednarodni predpisi MZI-SP M.34 Implementacija EU direktiv, CEVNI in OSSB predpisov 0,04 0,04 2022 2020 proračun RS, MZI / PP 130059 0,00 0,00 0,04 0,00 0,00 0,00 0,04 M.37.2 Reorganizacija URSP- izpostave MZI-URSP M.34 Ustanovitev 3 izpostav URSP za celinsko plovbo 0,34 0,34 2020-2022 2020 Proračun RS, MZI, URSP / PP 303910 0,04 0,00 0,30 0,00 0,00 0,00 0,34 Pomorska inšpekcija (celinska vode) - nova Zaposlitev enega novega inšpektorja za plovbo po M.37.3 MZI-URSP M.34 0,04 0,10 2020 2016 Proračun RS, MZI, URSP / PP 303910 0,04 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,04 zaposlitev celinskih vodah (skladno z dejanskimi potrebami) Trajnostna mobilnost Priloga 2

Koridor Kranj–Ljubljana - UKREP SE FINANCIRA IN IZVAJA V OKVIRU ŽELEZNIC DRSI Odsek je pomembna ljubljanska vpadnica s precejšnjim številom potnikov na železnici. Zato že zdaj primanjkuje zmogljivosti za prevoz vseh morebitnih potnikov. Da bi to izboljšali, je treba zagotoviti predvsem dvotirnost, da se omogoči taktni vozni red, kar bo zagotovljeno z zgraditvijo 2. tira na progi Ljubljana–Jesenice. Pri umeščanju v U.2 (ukrepi "R") prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40.

Koridor jugovzhodno od Ljubljane - UKREP SE FINANCIRA IN IZVAJA V OKVIRU Gre za eno pomembnejših vpadnic v glavno mesto Slovenije, na kateri je veliko prometa (dnevnih selitev na delo in z njega), vendar predvsem z osebnimi avtomobili. Z nekaterimi ukrepi bi na tem odseku lahko izboljšali tudi javni potniški promet, predvsem po železnici. To bi dosegli s povečanjem zmogljivosti in kakovosti storitev potniškega U.3 ŽELEZNIC DRSI (ukrepi "R") prometa. Za ta namen bi bilo treba zagotoviti dvotirnost proge na odseku Ljubljana–Grosuplje (ali vsaj delno dvotirnost), da se omogočita taktni vozni red in elektrifikacija. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40. Povezava Ljubljane z letališčem - UKREP SE FINANCIRA IN IZVAJA V OKVIRU ŽELEZNIC Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana nima najboljših povezav javnega potniškega prometa z glavnim mestom Ljubljano. Zato je treba uvesti ustreznejše linijske povezave z avtobusi (neposredne povezave in ne skozi okoliške kraje, npr. neposredna povezava letališče–Ljubljana) in/ali s kombiniranimi vozili po naročilu oz. ustrezno železniško U.4 DRSI (ukrepi "R") povezavo. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40. Mestno omrežje

Ljubljana je največje slovensko mesto in prestolnica Slovenije z največjim številom dnevnih selitev, ki jih lahko izboljšamo z ustrezno postavitvijo sistema P + R. Parkirišča so neposredno povezana z zmogljivostmi javnega prevoza, kar omogoča uporabniku neposreden in okoljsko ustrezen dostop do središča mesta. Uporabnik se izogne U.11 Ljubljana P + R (angl. park and ride oziroma »parkiraj in se pelji«) stresni vožnji skozi natrpane mestne ulice, mesto pa je tako manj obremenjeno z osebnimi avtomobili in posledicami, ki jih prinaša promet osebnih vozil – od prenatrpanosti ulic in parkirišč do onesnaženosti in splošnega razvrednotenja okolja v mestnih središčih. V Ljubljani se predvideva postavitev 25 lokacij P + R. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40.

Občine v Sredstva so namenjena izključno mestnim naseljem (ker so umeščena v prednostno naložbo 4.4. za urbano Grosuplje, Stanežiče, okviru LUR in mobilnost), tako, da se P+R izven njih ne bo financiral iz KS. Borovnica, Kamnik, … EU sredstva U.11.1 P+R za ljubljansko območje z gravitacisjkim zaledjem 16,80 22,05 2018-2025 2017-2020 Proračun občin, EU sredstva 5,50 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 10,50 ob uspešni kanditaturi občin Maribor je drugo največje slovensko mesto s precejšnjim številom dnevnih selitev, ki jih lahko izboljšamo z ustrezno postavitvijo sistema P + R. Parkirišča so neposredno povezana z zmogljivostmi javnega prevoza, kar omogoča uporabniku neposreden in okoljsko ustrezen dostop do središča mesta. Uporabnik se izogne stresni vožnji skozi U.12 Maribor P + R natrpane mestne ulice, mesto pa je tako manj obremenjeno z osebnimi avtomobili in posledicami, ki jih prinaša promet osebnih vozil – od prenatrpanosti ulic in parkirišč do onesnaženosti in splošnega razvrednotenja okolja v mestnih središčih. V Mariboru se predvideva postavitev 6 mest P + R. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40.

MO Maribor in Sredstva so namenjena izključno mestnim naseljem (ker so umeščena v prednostno naložbo 4.4. za urbano EU sredstva mobilnost), tako, da se P+R izven njih ne bo financiral iz KS. Aktivnost bo U.12.1 P+R za mariborsko območje z gravitacisjkim zaledjem 3,00 5,02 2023-2025 2017-2019 Proračun občin, EU sredstva 0,00 0,00 0,00 1,00 1,00 1,00 3,00 ob uspešni predvidoma realizirana v okviru naslednje finančne perspektive. kanditaturi

Slovenija je zelo posebna glede poselitve. Ima namreč okrog 6000 naselij, kar je veliko glede na njeno površino (20.273 km2) in število prebivalcev (približno 2 milijona). Zato se uporaba sistema P + R (»parkiraj in se pelji«, angl. park and ride) kaže kot primerna za spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa. Gre za kombinacijo U.13 Slovenija P + R parkirnih mest in postajališč javnega prevoza, kar omogoča, da se uporabnik do pomembnejših točk na obrobju mesta oziroma glavnih mestnih vpadnic pripelje z osebnim ali drugim vozilom, tam pa vstopi v sredstva javnega prevoza ali si sposodi kolo. Mogoče točke za zgraditev sistema P + R je pokazal prometni model, vendar bo za natančnejše načrtovanje njihovih lokacij treba izvesti podrobnejšo študijo. Okvirno se načrtuje, da naj bi imeli na ravni Slovenije 72 mest P + R. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40.

Enoten sistem upravljanja obstoječih parkirišč po principu P+R, načini urejanja sistemov P+R, plačila, primernosti zemljišč, ki so na razpolago za sistem P+R s predlogi ukrepov, pri čemer je treba: v okviru intermodalnih točk R.32, R.34, določiti tudi sistem P+R na ravni države, kategorizirati intermodalne točke in sistema P+R (npr. glede na količino U.13.1 P+R na postajah in postajališčih javnega potniškega prometa MzI 1,43 36,09 2018-2025 2017-2025 EU+občina Krško 0,43 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 1,43 R.40 prestopov, ponudbe parkirnih mest, programske ureditve (npr. širša trgovska in druga ponudba, manjša trgovska in druga ponudba, brez dodatne ponudbe)), preučiti mikrolokacijske možnosti umestitve sistema P+R in dostopov, zasnovati enostavne in udobne prestope.

Z ustrezno analizo obstoječega stanja ter pričakovanega razvoja prometnega sistema in družbeno-gospodarskih okoliščin na mestnih in regionalnih območjih – z vidika trajnostne mobilnosti/integriranih javnih prometnih načrtov – bo mogoče prepoznati potrebo po obnovi/nadgradnji obstoječih postaj ali gradnji novih, kjer bo to upravičeno U.14 Razvoj postaj - UKREP SE FINANCIRA IN IZVAJA V OKVIRU ŽELEZNIC DRSI (ukrepi "R") zaradi stopnje mobilnosti. Po drugi strani pa bi to lahko pomenilo tudi ukinjanje ali funkcionalno degradiranje nekaterih obstoječih postaj, kjer pričakovane stopnje mobilnosti postanejo neustrezne. Razvoj postaj bo osredotočen predvsem na izboljšanje dostopnosti za potnike, zlasti za osebe z omejeno mobilnostjo, s čimer bo zagotovljena varnost potnikov, uvedeni pa bodo tudi informacijski sistemi in sistemi za javno obveščanje. Posebno pozornost je treba nameniti ureditvi danes neustrezne potniške postaje Ljubljana. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40.

Mestni javni prevoz (avtobusi in morebiti lahka železnica) mora soobstajati z drugimi vrstami prometa, saj je prostor v mestih vedno omejen. Hkrati bo namenjeno več pozornosti javnemu prevozu in vrnitvi dela urbanega prostora v uporabo prebivalcem. V tem smislu in zaradi povečanja učinkovitosti javnega prevoza se v večjih mestih U.15 Ločitev vrst prometa – dajanje prednosti javnemu prevozu, odprava zastojev stopnja ločitve osebnega in javnega prometa poveča z zgraditvijo voznih pasov, namenjenih samo javnemu prometu (avtobusi in morebitna lahka železnica) ter izvajanju ukrepov za dajanje prednosti javnemu prevozu s sredstvi upravljanja prometa, kot so semaforji. Poleg tega bodo odstranjene ugotovljene ovire, ki onemogočajo učinkovit pretok javnega prometa, povzročajo zamude in lahko ogrozijo varnost v cestnem prometu (npr. cestni prehodi čez železniško progo). Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40.

Eden ključnih vidikov pri vzpostavljanju dobrega sistema javnega potniškega prometa je uspešnost povezanosti transportnih sistemov, ki spodbujajo prehod z zasebnega na javni prevoz in med različnimi oblikami javnega prevoza (npr. med prometnimi sredstvi: avto, kolo, vlak, avtobus, kombinirano vozilo, taksi, žičnica, plovila). Tako bo U.16 Povečanje intermodalnosti skupaj z razvojem ustreznih intermodalnih terminalov razvoj infrastrukture, kot so P + R (parkiraj in se pelji), kiss & ride (kombinacija dostave potnikov z osebnimi vozili in javnega prevoza), bike & ride (kolesari in se pelji) itd., vozačem zagotovil dodatno možnost dostopa do mesta, ki se bo izogibala zastojem na osrednjih mestnih območjih in spodbujala uporabo javnega prevoza. Lokacija te infrastrukture bo podrobno analizirana za vsak primer posebej, pri čemer bo upoštevana funkcionalnost, na primer: P + R je običajno na obrobju mesta, poleg postaj javnega prevoza. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40.

U.11, U.12, V okviru ukrepov U.13, U.14 se pripravi tudi analiza drugih oblik prestopnih točk s kateri se poveča učinkovitost U.13, U.14, U.16.1 Intermodalnost prestopnih točk DARS/DRSI sistema in atraktivnost ponudbe javnega prevoza potnikov. Potrebno je kategorizirati intermodalne točke (količina, 4,00 0,00 2025-2025 2016-2018 0,00 0,00 1,00 1,00 1,00 1,00 4,00 R.40, Ro.34, velikost, prometne in neprometna oprema) , Navezava na ukrep U13.2 U.13.2 ni bilo v U.16.2 Ureditev carpooling parkirišč Ro.34 Ureditev (odkup, nasutje, …) obstoječih Carpooling (sopotništvo) parkirišč. Navezava na ukrep U13.2. 2,50 0,00 2021-2025 Proračun RS 0,00 0,50 0,50 0,50 0,50 0,50 2,50 Resoluciji ni bilo v U.16.3 Ureditev postajališč JPP MZI U.14 Gradnja in ureditev postajališč JPP, t.i. hitre linije, ki bodo načrtovane v naslednji finančni perspektivi. 6,00 0,00 2020-2025 EU sredstva + proračun RS + občine 0,50 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 5,50 Resoluciji

Treba je narediti načrt ureditve in kategorizacije državnih in primestnih kolesarskih poti ter spremljajoče opreme. Pri tem bo prednostna naloga: povezava že zgrajenih kolesarskih odsekov v večje logično zaključene celote, zagotavljanje višjega standarda oz. ravni prometnih danosti za kolesarje, dodatno zmanjšanje števila prometnih nesreč, v katerih so soudeleženi kolesarji (v tujini velja načelo vizije »nič«), ter zgraditev lokalnih kolesarskih povezav, ki se povezujejo z državnim kolesarskim omrežjem in zagotavljajo kolesarjem večjo mobilnost. Predvidena končna dolgoročna načrtovana doba izvedbe celotnega omrežja je 25 let. Gradnja bo potekala po fazah. Vlaganje v U.17 Kolesarsko omrežje vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja mora biti uravnoteženo glede na predvidene posamezne kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne načrtovane etape. Potrebno je preudarno načrtovanje ukrepov glede na ﬁnančne in prostorske možnosti ter razpoložljivo cestno infrastrukturo. Smiselno je izkoristiti čim več primernih obstoječih cest z nizkim povprečnim letnim dnevnim prometom, ki jih je treba ustrezno preurediti ali opremiti s prometno signalizacijo za varen potek in vodenje kolesarskega prometa po njih. Zgraditev novih kolesarskih poti je predvidena le tam, kjer to zahteva standard kolesarske poti. Kolesarske steze in pasovi so predvideni predvsem v naseljih in tam, kjer je zaradi prometne varnosti to nujno potrebno. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep U.40.

Dnevne migracije in daljinske povezave: ureditev poti, nasutja, preplastitve, postavitev signalizacije, gradnja U.17.1 Vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja DRSI U.16.1, U.13.1 153,00 0,50 2020-2025 2016 DRSI proračun 13,00 20,00 30,00 30,00 30,00 30,00 153,00 kritičnih odsekov, vzdrževanje ni bilo v U.17.1.1 Vzpostavitev kolesarskih povezav za namen dnevne mobilosti DRSI U.16.1, U.13.1 Dnevne migracije: ureditev povezav, nasutja, preplastitve, postavitev signalizacije, gradnja kritičnih odsekov 110,00 0,00 2020-2025 EU+DRR 10,00 20,00 20,00 20,00 20,00 20,00 110,00 Resoluciji U.17.2 Kategorizacija kolesarskega omrežja DRSI/MZI U.17.1 Vzpostavitev sistema, kategorizacije in katastra kolesarskega omrežja 0,50 0,50 2021-2025 2016-2017 sredstva DRSI 0,00 0,10 0,10 0,10 0,10 0,10 0,50 Vzpostavitev enotne platforme na državni ravni za ureditev, signalizacijo in kategorizacijo Spletna platforma za javni prikaz obstoječe kolesarske infrastrukture, pridobitev podatkov, povezave na bazo U.17.3 MZI U.17.1 0,70 0,00 2018-2023 - Proračun RS 0,10 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,35 državnih kolesarskih povezav ter spremljajoče opreme U17.2., uporabniku prijazen prikaz (zemljevidi, profili, fotografije, videi, ...) U.17.2, R.40, Ro. 5, Ro.8, ni bilo v EU sredstva in Proračun RS, + proračuni U.17.4 Zagotavljanje pogojev za kolesarjenje v mestih MZI Ro.19, Ro.21, Izdelava smernic in tehničnih specifikacij za načrtovanje, gradnja infrastrukture 35,45 0,00 EU, proračun RS, občine 16,40 2,80 1,20 0,35 0,35 0,35 21,45 Resoluciji občin Ro.34, Ro.35, Ro.41, U.16 Delovanje/organizacija mestnega prometa Ena najoprijemljivejših koristi za uporabnike povezanih prevoznih sistemov je uvedba integriranih tarifnih sistemov. Stopnja povezovanja tarifnega sistema ter vrsta vozovnic in tehnologij, ki se bodo uporabljale (posamične karte in/ali elektronske vozovnice, pametne kartice ali brezkontaktno plačevanje itd.), bosta analizirani od primera do U.31 Uvedba enotne vozovnice primera na podlagi pristojnosti ustreznega prometnega organa in ob upoštevanju vseh možnosti, kot je uporaba pametne kartice za plačilo P + R, parkiranje na ulici, cestnine itd. U.31.1 Uvedba in obratovanje sistema enotne vozovnice v RS MZI Uvedba sistema enotne vozovnice in poravnav med prevozniki 10,24 4,50 2018-2025 2016 EU sredstva in Proračun RS p.p. 160090 1,12 1,12 2,00 2,00 2,00 2,00 10,24 U.31.2. Uvedba alternativnih sistemov plačevanja vozovnic (NFC in EMV tehnologija) MZI Uvedba tehnološko sodobnih in uporabniku prijaznih sistemov plačevanja vozovnice 0,80 3,60 2021-2022 2016 p.p. 160090 0,00 0,30 0,50 0,00 0,00 0,00 0,80 Eden glavnih ciljev strategije za razvoj prometa je povečati trajnostnost prometnega sistema in hkrati zagotoviti rešitve za javni prevoz, ki bodo dostopne večini prebivalstva. Ob upoštevanju, da na nekaterih delih slovenskega ozemlja ni dovolj povpraševanja za upravičenost uvedbe rednih javnoprevoznih prog (npr. podeželje ali območje U.32 Uvedba novih storitev javnega prevoza razpršene poselitve), bo uvedba storitev javnega prevoza na zahtevo zagotovila možnost, da bodo te storitve na voljo tudi tam. MZI oziroma Na podeželju in na območjih razpršene poselitve, kjer javni linijski prevoz ni ekonomsko upravičen se zagotovi U.32.1 Prevozi na zahtevo Upravljavec U.31, U.33 prevoze na klic do najbližjih prestopnih točk oziroma občinskih središč. Prevozi na klic se izvajajo po vnaprej 30,00 21,60 2023-2028 2018 Proračun RS, občine p.p. 978610 0,00 0,00 0,00 0,60 0,60 3,60 4,80 IJPP določenih linijah in po predvidenih odhodih, ki se izvršijo le, če je izražena zahteva za prevoz. Prevoze na zahtevo za gibalno ovirane prebivalce se organizira v skladu z dobrimi praksami nevladnih invalidskih organizacij, ki svojim članom že nudijo takšno storitev. Ponudba prevozov je razdrobljena po posameznih Za izvedbo se pripravi prijava U.32.2 Prevozi na zahtevo za gibalno ovirane prebivalce (dijaki in študentje) MDDSZ organizacijah in okoljih, kjer le-te delujejo. Uvedba enotnega sistema bi povečala mobilnost ljudi s posebnimi 3,97 0,00 2020-2025 2018 EU sredstva in proračun RS 0,37 0,40 0,80 0,80 0,80 0,80 3,97 na ustrezne razpise EU potrebami in zagotavljala možnost za njihovo enakopravnejše vključevanje v vse aktivnosti povezane z delom in prostim časom. Priprava analize v ruralnem in urbanem okolju o možnosti vključitve samovozečih vozil v sistem JPP in izvedba ni bilo v U.32.3. Subvencije vozovnic za študente in dijake športnike MZI 0,36 0,00 2020-2025 0,06 0,06 0,06 0,06 0,06 0,06 0,36 demonstracijskega projekta kot podlaga za izvedbo pilotnih projektov Resoluciji

U.33 Prilagoditev voznih redov (usklajeno) Da bi povečali delež javnega prevoza v mestnem, primestnem in regionalnem prometu, je treba za izboljšavo povezljivosti, učinkovitosti in usklajenosti različnih načinov prevoza uskladiti vozne rede. V nadaljnjih študijah se bo ta možnost analizirala ob upoštevanju števila potnikov ter operativnih in infrastrukturnih zahtev.

4 Trajnostna mobilnost Priloga 2

ocena celotne ocena naziv terminski povezava med investiicjske investicijske terminski Koda Ukrep nosilec Opis projekta (dolžina, obseg prometa, cilj projekta,…) investicijske plan iz finančni viri opomba 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2020-2025 ukrepi vrednosti v vrednosti iz plan dokumentacije Resolucije mio EUR z Resolucije DDV Projekt Uvedba IJPP v RS predvideva uskladitev voznih redov med posameznimi vrstami prevoza (železniški MZI, oziroma prevoz potnikov, javni linijski medkrajevni prevoz potnikov, mestni prevoz potnikov), ki bo zagotavljala, da se bodo U.33.1 Uvedba integriranih taktnih voznih redov Upravljavec U31. 3,60 0,00 2023-2025 2017 sredstva za GJS javnega prevoza potnikov 0,00 0,00 0,00 1,20 1,20 1,20 3,60 vozni redi dopolnjevali in podpirali za boljšo ponudbo potnikom in spodbujali uporabo vrste prevozov, ki imajo na IJPP določeni relaciji ali smeri primerjalno prednost. Uvedba povezanih prevoznih sistemov in novih tehnologij, skupaj s potrebo po povečanju finančne vzdržnosti in učinkovitosti prometnih sistemov, vodi k opredelitvi pomanjkanja administrativnih zmogljivosti in ustrezno usposobljenega osebja kot enega od ključnih vprašanj v tem sektorju in hkrati ene od prednostnih nalog kohezijske politike EU. V tem sektorju je uporaba dodatnih administrativnih zmogljivosti potrebna zlasti za ustanovitev novih služb, odgovornih za povezane prevozne sisteme ter pripravo in vodenje projektov. Uvajanje novih tehnologij pomeni, da bo treba usposabljati obstoječe in novo osebje, tako pa zagotoviti pravilno delovanje in vzdrževanje teh U.34 Administrativne zmogljivosti in usposabljanje sistemov. Zaradi tesne povezave med mestnim, primestnim in regionalnim prevozom z ničelnimi emisijami in uporabniki osebnih vozil bo usposabljanje potekalo v kombinaciji z izobraževalnimi programi o varni uporabi različnih prevoznih načinov. Ustanovitev upravljavca JPP se izvede tako, da se zagotovi ustrezno načrtovanje, organiziranje, vodenje in U.34.1 Ustanovitev in delovanje upravljavca JPP na nacionalni ravni MZI U31. 9,50 3,60 2021-2025 2016 Proračun, sredstva za GJS p.p. 160090 0,00 1,50 2,00 2,00 2,00 2,00 9,50 nadzor sistema JPP z ustrezno organiziranostjo, usposobljenimi kadri in ustreznim nadzorom. Razen nekaterih izjem je trenutni vozni park javnega prevoza star ter temelji na zastarelih in neučinkovitih tehnologijah. Da bi povečali konkurenčnost javnega prevoza v primerjavi z osebnimi avtomobili, je treba vozni park posodobiti in zagotoviti, da bo skladen z najvišjimi standardi kakovosti ter varnostnimi in okoljskimi standardi, poleg U.35 Obnova voznega parka tega pa dostopen osebam z omejeno mobilnostjo. Obnova bo izvedena v sodelovanju s predvidenimi izboljšavami infrastrukture. Prvi korak k temu ukrepu sta celovita analiza trenutnih organizacijskih, operativnih in vzdrževalnih struktur ustreznih operaterjev ter analiza prihodnjih zahtev in operacijskega in vzdrževalnega načrta. Ko bodo ugotovljene dejanske potrebe, bodo na podlagi nadaljnjih študij opredeljene posebne tehnične zahteve glede voznega parka.

MZI + ni bilo v U.35.3 Spodbujanje nakupa vozil na električni pogon, vodik in druga alternativna goriva Subvencije za nakup vozil na električni pogon in priključnih hibridov, vodik in druga alternativna goriva 154,10 0,00 2018-2028 Glede na Strategijo AG 15,00 19,00 21,50 22,50 21,50 19,00 118,50 podnebni sklad Resoluciji

Vzpostavitev polnilne infrastrukture za vozila na električni pogon, vodik in druga alternativna MZI + ni bilo v U.35.4 120,00 0,00 2020-2025 20,00 20,00 20,00 20,00 20,00 20,00 120,00 goriva podnebni sklad Resoluciji

Ozaveščanje javnosti o administrativnem prizadevanju in prednostih javnega prevoza je pomembno za uspešno izvedbo preostalih ukrepov. Za ozaveščanje o sprejetih ukrepih bodo organizirane promocijske kampanje. Te bodo vključevale tradicionalne javne medije, oglase, javne delavnice in vzpostavitev posebnih informacijskih platform, ki U.36 Informacijska platforma bodo delovale tudi kot javni forumi. Informiranje, promoviranje in ozaveščanje javnosti preko portala ali javnega foruma , ki bo deloval v okviru NCUP, Vzpostavitev informacijske platforme v okviru NCUP za uporabnike javnega prevoza (v okviru U.36.1 MzI Ro.32. o novostih in prednosti uporabe določenega javnega prevoza zaradi uporabe integrirane vozovnice, prilagojenih 2,15 0,00 2019-2025 - MzI, IPE Zajeto v sklopu NCUP 2. 0,96 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 1,96 multimodalnih storitev v sklopu NCUP 2) voznih redov, uporabe P+R, informacije o stanju MZI, U31, Ro.3, Postavitev informacijskega portala za potnike na katerem bodo vse informacije o voznih redih, prednostih JPP in proračun RS, sredstva subvencij in U.36.2 Portal IJPP Upravljavec Ro.12.1, 0,50 0,20 2021-2025 2016-2017 0,00 0,10 0,10 0,10 0,10 0,10 0,50 bo tudi kot portal za mnenja o JPP kompenzacij za GJS IJPP Ro.12.2 ni bilo v U.36.3. Vzpostavitev registra polnilnih postaj za alternativna goriva MZI Ro.35 Vspostavitev registra polnilnih postaj na alternativna goriva v EZ 1 0,23 0,00 2018-2025 0,08 0,08 0,01 0,01 0,01 0,01 0,20 Resoluciji

Nepridobitne skupine, ki spodbujajo uporabo alternativ osebnim avtomobilom, so se pokazale za zelo uspešne v številnih mestih po vsej Evropi. Med drugim obstajajo skupine, ki spodbujajo vsakodnevno uporabo koles, skupine, ki se zavzemajo za pravice potnikov, vzdrževanje površin za pešce ali celo za nadzor prometa. Te skupine U.37 Podpora nepridobitnim skupinam na prevoznem področju (sosedska združenja ali skupine s skupnim interesom, nevladne organizacije itd.) lahko lokalnim upravam in organom za promet pomagajo pri njihovih nalogah in uveljavitvi uporabe javnega prevoza. Zato bo treba spodbujati in upoštevati sodelovanje takih združenj, lokalnih skupin in nevladnih organizacij pri odločitvah o načrtovanju prometa.

MZI/MOP/Eko U.37.1 Spodbuda nepridobitnih skupin za promocijo in zagovorništvo na področju trajnostne mobilnosti Sistemska podpora nevladnemu sektorju na področju hoje, kolesarjenja, JPP in alternativnih oblik prevoza 0,30 0,05 2020-2025 2020-2030 MZI/MOP/Eko sklad 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,30 sklad

Nove tehnologije med drugim omogočajo zbiranje podatkov ter spremljanje razmer v prometu in uporabe javnega prevoza v stvarnem času. Da bi izkoristili te tehnologije, bodo ustanovljeni centri za upravljanje javnega prometa na enem mestu, ki bodo opremljeni z najnovejšimi rešitvami informacijske tehnologije. Nova vozila javnega prevoza U.38 Upravljanje prometa in logistike ter informacije o njiju bodo ustrezno opremljena, za načrtovanje poti se bodo uporabljale IT-platforme, prometna signalizacija pa bo tako posodobljena, da bo vključena v centralizirani sistem upravljanja (npr. »pametni semaforji« ali ukrepi za dajanje prednosti javnemu prevozu). S tem se bo izboljšala kakovost pri načrtovanju in spremljanju javnega prevoza, uporabniških informacijah za potnike, nadzoru prometa ter zbiranju podatkov o prometnih zastojih in prihodih vozil javnega prevoza v stvarnem času.

U.38.2 Spremljanje javnega prevoza v realnem času v okviru NCUP MzI Ro.32.4 Spremljanje voznih redov, prihodov, zamud javnega prevoza v realnem času in prikaz na portalu oz. aplikacijah. 1,00 0,00 2021-2025 po 2020 MzI 0,00 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 1,00 V zvezi z obveznostmi za načrtovanje prometa bodo morale funkcionalne regije in/ali mesta razviti ustrezne načrte za trajnostno mobilnost v mestih (ti načrti lahko pokrivajo območje enega mesta ali več združenih mest (funkcionalne regije)). S temi načrti bo mogoče analizirati trenutno stanje prometnih sistemov ne le z infrastrukturnega, U.39 Upravljanje trajnostne mobilnosti ampak tudi z operativnega in organizacijskega vidika, na podlagi ugotovitev analiz pa bodo opredeljene prihodnje potrebe. Obstoj načrtov mobilnosti je prvi pogoj za vlaganje v sisteme javnega prometa. Te načrte je treba redno pregledovati in posodabljati; biti morajo v skladu z dokumenti na visoki ravni načrtovanja, kot je Strategija razvoja prometa. U.11, U.12, ni bilo v U.39.2 Infrastuktura za pešce MzI + občine U.13, U.14, pločniki, pešpoti, cone za pešce, prehodi, nadhodi, ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč JPP 8,60 0,00 2020-2025 sredstva občin in EU sredstva Kohezijski sklad 2,60 0,00 0,00 0,00 3,00 3,00 8,60 Resoluciji U.16, U.17 U.39.3 Spodbujanje hoje MZI U.39.1, U.39.2. Izdelava državne strategije za spodbujanja hoje. Normativi in standardi povšine za pešce. 1,30 0,00 2020-2030 2017-2020 proračun RS 0,10 0,10 0,10 0,10 0,10 0,10 0,60 U.11, U.12, z omejevanjem parkiranja v mestnih središčih, finančno politiko dražjega parkiranja v centrih in cenejšega U.39.4 Ukrepi trajnostne parkirne politike MzI + občine 1,00 1,22 2020-2022 2019-2020 sredstva občin in EU sredstva Kohezijski sklad 0,40 0,40 0,20 0,00 0,00 0,00 1,00 U.13 parkiranja na obrobju mest ter sistemom P + R upravljamo količino prometa v mestih različne institucije si glede na specifiko prostora v katerem se nahajajo, potovalnih navad zaposlenih in možnostih MzI + MOP + U.39.5 izdelava mobilnostnih načrtov U.31, U.33 trajnostnega prihoda na delo in šolo, izdelajo lasten mobilnostni načrt ter med zaposlenimi spodbujajo 1,01 0,84 2020 2018-2025 sredstva občin in EU sredstva Kohezijski sklad 0,01 0,20 0,20 0,20 0,20 0,20 1,01 občine spreminjanje potovalnih navad Zelena mestna logistika: mesta bodo določila politiko na področju dostave blaga, ki bo določal skladnost dostavnih vozil z okoljskimi standardi, časovna okna dostave ter bo spodbujal alternativne rešitve glede na U.11, U.12, Zelena mestna logistika, omejevanje prometa v mestnih jedrih za osebni promet in ukrepi na MZI + MOP + specifiko prostora v mestnih središčih. Subvencije za nakup okolju prijaznih dostavnih vozil. Omejevanje prometa U.39.6 U.13, U.15, 0,65 33,57 2020-2021 2018-2019 sredstva občin in EU sredstva sklada ESRR 0,15 0,50 0,00 0,00 0,00 0,00 0,65 področju kakovosti zraka občine v mestnih jedrih za osebni promet: mesto določi omejitev vstopa osebnih vozil v širša oziroma ožje prometne U.16, U.40.1 središče na osnovi različnih kriterijev, kot so npr. emisijski standardi vozil (okoljske cone) ali zapore določenih območij. V izbranih mestih bodo lahko ukrepi podprti preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb . Izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti bodo usmerjene na različne ciljne skupine, od sredstva občin in EU sredstva Kohezijski U.39.7 Izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti MzI U.36 vrtcev, osnovnih šol, srednjih šol, študentske populacije do odraslih voznikov avtomobilov in različne strokovne 1,00 1,72 2020-2022 2016-2019 0,40 0,40 0,20 0,00 0,00 0,00 1,00 sklad, delno tudi proračunska sredstva javnosti na voljo so številni mehanizmi kot npr. spremljanje vozil v realnem času s prikazovalniki na postajališčih JPP, U.39.8 uporaba sodobnih tehnologij za učinkovito upravljanje mobilnosti MzI U.40.1 3,06 3,05 2022-2023 2019-2020 sredstva občin in EU sredstva Kohezijski sklad p.p. 160090 0,00 0,00 1,53 1,53 0,00 0,00 3,06 informacijski portali za potnike z možnostjo uporabe mobilnih telefonov, ipd za učinkovito izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti je treba vzpostaviti sistem spremljanja stanja (postavitev ni bilo v sredstva Proračuna RS (projekt LIFE Care for U.39.9. Vzpostavitev in delovanje sistema kazalnikov trajnostne mobilnosti MZI 0,43 0,00 2018-2026 0,05 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,20 metodologije in izvajanje anket o strukturi prometnih načinov) usklajeno s SURS in EUROSTAT Resoluciji CLIMATE) Organizacija ETM, MZI je nacionalni koordinator ETM in v skladu z usmeritvami EK zagotavljanja delovanje ni bilo v U.39.10. Promocija trajnostne mobilnosti MZI spletne strani ETM, podporo občinam v obliki strokovne podpore, dogodkov in gradiv. Organizacija nacionalne 0,33 0,00 2018-2026 sredstva Proračuna RS 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,12 Resoluciji konference TM. MZI + MOP + U.17. U39.6; ni bilo v U.39.11 Ukrepi spodbujanja kolesarjenja Subvencije za nakup koles na električni pogon, tovornih koles in spodbude za prihod s kolesom na delo 1,80 0,00 2020-2025 Proračun RS in sredstva občin 0,30 0,30 0,30 0,30 0,30 0,30 1,80 občine U39.3 Resoluciji

Zniževanje emisije onesnaževal z ukrepom, da se cestni vozni park v javnem prometu redno obnavlja in da se pri nabavi novih vozil zagotovi njihova skladnost s stanjem tehnike; da se enaka pozornost kakor spodbujanju uporabe javnega prometa v urbanih središčih namenja drugim oblikam trajnostne mobilnosti (kolesarjenje, cone za pešce ali cone, v katere imajo vstop vozila z nič ali zelo malo emisijami onesnaževal – angl. low emission zone). Pri pripravi prostorskih aktov za nove infrastrukturne posege ali razširitev obstoječega prometnega omrežja je za zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka treba upoštevati te splošne usmeritve: čim bolj zagotoviti ukrepe za zmanjšanje emisije onesnaževal (preprečevanje nastajanja zgostitev v prometu, zagotavljanje tekočega prometa pri zmerni potovalni hitrosti med 60 in 90 km/h, preusmeritev prometa), na območjih s čezmerno onesnaženostjo zunanjega zraka izvedba ukrepov za preprečevanje povečanja prometnih tokov na posameznih odsekih cestnega Ukrepi za preprečitev, omilitev in čim popolnejšo odpravo posledic bistvenih vplivov omrežja in uvajanje ukrepov za prepoved vstopa motornih vozil (predvsem tovornih), ki ne ustrezajo okoljskim standardom za nova vozila, izogibati se umeščanju ukrepov na območja poselitve, ki so za onesnaženost zunanjega zraka posebno občutljiva (stanovanjska pozidava, območja za zdravstveno dejavnost, turistična območja). Ukrepi U.40 plana na okolje, naravo, zdravje ljudi in kulturno dediščino (omilitveni ukrepi) varstva pred hrupom zaradi mestnega prometa obsegajo predvsem ukrepe za zmanjšanje emisije hrupa na viru, ukrepe za preprečevanje širjenja hrupa v okolje in ukrepe na stavbah. Pri načrtovanju mestne infrastrukture je potrebno zagotoviti trajnostno gospodarjenje z zemljišči in varovanje tal, se izogibati vodovarstvenim območjem in območjem, ogroženim zaradi poplav in z njimi povezane erozije ter območjem kulturne dediščine in izjemne krajine. Pri umeščanju v prostor se je potrebno izogibati območjem z naravovarstvenim statusom (Natura 2000 območja, zavarovana območja, naravne vrednote, EPO, območja, ki so predlagana za zavarovanje). V primeru fragmentacije migracijskih poti, je potrebno zagotoviti ustrezne prehode načrtovane v skladu s pozitivno izkazano prakso na območju Evropske unije. V poglavju 9 tega dokumenta so po posameznih področjih podani tudi specifični omilitveni ukrepi, ki jih je treba upoštevati pri pripravi prostorskih načrtov in projektiranju mestnega javnega prometa.

V skladu z 41. členom Uredbe (EU) št. 1315/2013 v smislu prilagajanja podnebnim spremembam: zagotoviti izdelavo analize občutljivosti prometne infrastrukture za podnebne spremembe in na podlagi teh ugotovitev izvesti ukrepe in prilagoditve, ki ustrezno izboljšajo odpornost infrastrukture zoper podnebne spremembe. Treba je razviti U.41 Pripravljenost na ekstremne vremenske pojave smernice, metodologije in postopke za zbiranje informacij o ekstremnih vremenskih pojavih ter za načrtovanje in izvajanje ukrepov zmanjšanja občutljivosti prometne infrastrukture za te pojave.

5 Železniški promet Priloga 2

ocena ocena terminski povezava med naziv investicijske investicijske investicijske terminski Koda Ukrep nosilec Opis projekta (dolžina, obseg prometa, cilj projekta,…) plan iz finančni viri opomba 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2020-2025 ukrepi dokumentacije vrednosti v vrednosti iz plan Resolucije mio EUR Resolucije Elementi železnišk Koridor, ki povezuje Koper in Ljubljano z vzhodno Evropo, se večinoma uporablja za prevoz tovora, vendar ponuja tudi možnost za mednarodni potniški promet na odseku od Divače do Ljubljane. Je del sredozemskega (MED) in baltsko-jadranskega koridorja TEN-T. Da bi se spopadli s pričakovano rastjo potreb po prevozu R.1 Koper–Ljubljana tovora v pristanišču Koper in s podobno rastjo v gospodarstvu, je treba povečati zmogljivost. Poleg tega je Koper glavno slovensko pristanišče TEN-T in eno od najpomembnejših pristanišč v Jadranskem morju. Poleg povečanja zmogljivosti glede na pomembnost železniške povezave za tovorni promet bo moralo železniško omrežje izpolniti naslednja minimalna tehnična merila: 22,5 t osne obremenitve, 740 m dolge vlake, ERTMS, elektrifikacija. Osnova za projektno hitrost je do 160 km/h za potniški promet in do 100 km/h za tovorni promet, pri čemer bodo upoštevana tudi možna odstopanja skladno s TSI glede na funkcionalnost prog.

157,92 Skupaj Investicijo vodi podjetje 2TDK, 21,72 31,48 40,84 25,69 0,22 0,22 120,16 2411-07- R.1.2 Koper-Divača: II. tir Investicijski elaborat 1.258,00 2020-2026 2018-2025 zato prikazana samo lastna 0016 23,65 RS 0,16 3,04 6,55 4,04 0,22 0,22 14,23 134,27 EU viri udeležba RS 21,56 28,44 34,28 21,65 0,00 0,00 105,94 Na tem odseku je leta 2019,2020 in 2021 planiran projekt:" Izvedba nadvoza Rodik v km 7+270 proge št.62 " v višini Koper-Divača:dodatni ukrepi 2411-07- 791.264,95 EUR z DDV po tekočih cenah iz potrjene DIIP R.1.3 na obstoječi progi Divača- 0006; 2431- R.1.2, R.39 DIIP,19.6.2018 65,28 37,00 do 2021 2018-2022 Proračun RS 0,35 0,45 0,09 0,00 0,00 0,00 0,89 dokumentacije. Odprt je samostojen Nrp. Je v fazi Koper 19-0015 projektiranja. Projekti in dovoljenja se pričakujejo v prvi polovici leta 2020. Pričetek izvedbe del pa konec 2020 in v letu 2021. Proga ne ustreza današnjim prometnim zahtevam in predstavlja ozko grlo na javni železniški infrastrukturi v Predinvesticijska zasnova R.2.1, R.5.1, Nadgradnja odseka Republiki Sloveniji in na obeh TEN-T koridorjih. Sicer že za nadgradnjo odseka 2431-17- R.7.1, R.9.1, 1. faza 2017- R.1.4 železniške proge Ljubljana - izpolnjuje zahteve evropskih standardov glede osne železniške proge 24,80 Skupaj 2,18 1,97 1,20 0,00 0,00 0,00 5,35 0086 R.11.1, R.21, 2022 Divača - 1. faza obremenitve vsaj 22,5 t, vendar se zaradi velike količine Ljubljana-Divača, DRI, U.14.6, R.39 prometa in slabega stanja proge, lahko le ta s časom poslabša. avgust 2018 Proga poteka po razgibanemu terenu, kjer je trasa speljana v

119,00 2018-2020 R.2.1, R.5.1, Predinvesticijska zasnova Nadgradnja odseka R.7.1, R.9.1, za nadgradnjo odseka 2. faza 2020- R.1.5 železniške proge Ljubljana - R.11.1, R.21, železniške proge 726,86 Skupaj 1,60 3,00 47,87 65,07 107,87 101,99 327,40 2030 Divača - 2. faza U.14.6 Ljubljana-Divača, DRI, R.39 avgust 2018

Izvedba dvotirnosti (levega vzporednega tira); servisne cevi v Zagotovitev dvotirnosti najdaljših predorih (T1, T2 in T8) bodo že zgrajene v širšem ni bilo (levega vzporednega tira) na podatek R.1.6 profilu, ki bo omogočil nadgradnjo novega tira v dvotirno DIIP, maj 2019 5,00 0,00 do 2023 vključeno v Proračun RS 1,00 2,00 1,00 0,70 0,00 0,00 4,70 progi Divača - Koper - samo DRSI progo, zato so pogoji za izvedbo dvotirnosti že zagotovljeni v Resolucijo priprava projekta pretežnem obsegu

Odsek je del TEN-T jedrnega omrežja, namenjen mešanemu prometu. Na njem je potrebno zagotoviti TEN-T standarde s tem, da so osna obremenitev, hitrost, elektrifikacija in zmogljivost ustrezni, nadgradnja pa je potrebna glede na zahtevo za dolžino vlakov 740 metrov in uvedbo ERTMS. Proga naj bo za potniški promet R.2 Zidani Most–Dobova (HR) usposobljena za hitrosti do 160 km/h in za tovorni promet do 100 km/h, pri čemer bodo upoštevana tudi možna odstopanja skladno s TSI glede na funkcionalnost prog.

Ukrepi za zagotovitev obojestranskega prometa vlakov, Zidani Most-Dobova: nadgradnja postaj (podaljšanje koristnih dolžin, zunajvojski R.2.1 nadgradnja in ureditev R 5.1, R 21.2 dostop na peronsko CBA 0,18 0,00 - 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 vozlišča Zidani Most infrastrukturo …), ureditev NPr, uvedba ETCS … (PN in izdelava študije za koridorske proge) ni še ni bilo Nadgradnja železniških predlog za nov NRP; DIIP sklep št. 37500-18/2018/5 z dne R.2.2 uvrščen v DIIP 46,79 0,00 2019-2024 vključeno v DRSI 0,88 0,30 26,75 18,41 0,00 0,00 46,34 postaj Sevnica in Krško 7.1.2019 NRP Resolucijo

Odsek spada v celovito omrežje TEN-T, pomembno je za tovor in vsaj 2/3 dolžine na odseku Ljubljana-Kranj za potniški promet (dnevne migracije potnikov). Potrebno je povečati zmogljivost proge in jo nadgraditi za večjo raven (kakovost) storitve. Progo je potrebno usposobiti za hitrosti do 160 km/h za potniški promet in do R.3 Ljubljana–Jesenice (AT) 100 km/h za tovorni promet, pri čemer bodo upoštevana tudi možna odstopanja skladno s TSI glede na funkcionalnost prog. Upošteva se dolžina vlakov 740 m. Uvede se sistem ERTMS. Železniški predor Karavanke je treba urediti v skladu z zahtevami prometne varnosti in prepustne zmogljivosti.

R.3.3, R.4.1 izdelava študije variant in okoljskega poročila za dvotirno v oceni strošek dokumentacije Ljubljana-Jesenice: 2430-13- U.2.1 R.3.1 progo v obstoječem koridorju, izdelava podlag za Tivolski lok, PIZ 8,78 15,60 2019-2024 2018-2022 in predvidena ocena za 0,49 2,13 1,10 0,51 0,60 0,72 5,53 nadgradnja 3035 U.2.2 idejnega projekta, DPN za Tivolski lok, DPN za progo nadgradnjo R.39

Glavni cilji projekta »Nadgradnja odsekov obstoječe glavne železniške proge Ljubljana - Jesenice - d.m.« so zagotavljanje interoperabilnosti; odprava ozkih grl; povečanje zmogljivosti proge; skrajšanje voznih časov; zmanjšanje zamud; odprava počasnih voženj; fleksibilnejše odvijanje prometa v času zapor in prometnih konic; uporabniku prijaznejša infrastruktura; Ljubljana-Jesenice: odsek 2431-18- R.4, U.2.3 R.3.2 povečanje stopnje varnosti; povečanje zanesljivosti oskrbe z PIZ 104,29 310,00 2018-2024 2020-2025 1,35 2,20 3,00 9,90 40,00 40,00 96,45 Kranj - Jesenice 0171 R.39 električno energijo, višji izkoristek električne energije, ki nastane pri elektrodinamičnem zaviranju vlakov, učinkovito upravljanje s stroški, omogočena vožnja sodobnih vlakov, odprava in preprečevanje negativnih vplivov na okolje in zmanjšanje obremenjenosti s hrupom na poselitvenih Jesenice-državna meja- 2431-16- Z nadgradnje železniškegaobmočjih. predora Karavanke se bo izvedlo: R.3.3 R.3.1. DIIP 64,72 60,00 2018-2022 2019-2022 Skupaj 10,28 20,57 31,35 0,00 0,00 0,00 62,19 predor Karavanke: 0010 odstranitev dvotirne in izgradnja enotirne proge v predoru, 62,63 RS 9,81 20,57 31,35 0,00 0,00 0,00 61,73 2,09 EU viri 0,47 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,47 Umestitev 2. cevi železniškega predora Karavanke, podlaga je ni bilo 2. cev železniškega predora R.3.3.1 R.3.3 IDZ, ki je v izdelavi v okviru nadgradnje obstoječega CBA 0,60 0,00 2023-2025 vključeno v 0,00 0,00 0,00 0,20 0,20 0,20 0,60 Karavanke železniškega predora Karavanke. Resolucijo

6 Železniški promet Priloga 2

ocena ocena terminski povezava med naziv investicijske investicijske investicijske terminski Koda Ukrep nosilec Opis projekta (dolžina, obseg prometa, cilj projekta,…) plan iz finančni viri opomba 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2020-2025 ukrepi dokumentacije vrednosti v vrednosti iz plan Resolucije mio EUR Resolucije financiranje PIZ za nadgradnjo železniške proge dokumenta Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja v koridorju obstoječe Nadgradnja železniške cije v R.3.3.2 proge, Faza DPN: ŠTUDIJA VARIANT, št. projekta: 12617_N, PIZ 11,73 2022-2025 2018-2022 skupaj 0,00 0,00 0,00 1,00 0,50 10,23 11,73 postaje Jesenice okviru Projekt, d. d., Nova Gorica, datum: maj 2018, (dopolnitev predora februar 2019 – po obravnavi na KIOP) Karavanke PIZ za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja v koridorju obstoječe Dvotirnost Lj. Šiška-Kranj (z predlog za proge, Faza DPN: ŠTUDIJA VARIANT, št. projekta: 12617_N, R.3.3.3 PIZ 737,14 2023-2030 skupaj 0,00 0,00 0,00 1,00 20,00 20,00 41,00 nadgradnjo postaj) nov NRP Projekt, d. d., Nova Gorica, datum: maj 2018, (dopolnitev februar 2019 – po obravnavi na KIOP); priprava prostorske dokumentacije za dvotirnost Kranj - Jesenice

Ljubljansko železniško LŽV je križišče mednarodnih prometnih koridorjev in najbolj pomembno nacionalno prometno vozlišče. Povečanje zmogljivosti je nujno tako za zagotovitev prepustnosti za blagovne tokove kot tudi izboljšanje uslug za javni potniški promet. Poleg same preureditve (reorganiziranja) obstoječega vozlišča, podaljšanja in R.4 vozlišče (LŽV) izgradnje manjkajočih tirov (npr. Tivolski lok in drugo), bo potrebno zagotoviti tudi obvoznico za tovorni promet, da ne bo več potekal preko glavne železniške postaje. Uredi se potniška postaja Ljubljana. Uvede se sistem ERTMS.

R.3.1, R.3.2, Povezava gorenjske in primorske proge - dokumentacija za vključen investicija ocenjena na 70 mio R.4.1 Tivolski lok R.3.3, U.14.4, Tivolski lok spada k odseku železniške proge Ljubljana-Kranj- študija variant 49,97 43,20 2024-2027 2020-2021 predvidoma proračun RS + CEF 0,25 0,30 2,37 2,36 1,15 30,55 36,97 pod R.3.1 EUR z DDV R.39 Jesenice-d.m. 2430-13- 3037 (NRP samo za Nadgradnja obstoječe U.14.1, U 14.2; Predlog finančnega načrta, Rebalans 2019, Obrazec 3: Načrt R.4.2 dokumenta DIIP, SŽ, maj 2017 3,91 141,00 2019-2024 2021-2025 proračun RS + CEF 0,31 0,40 0,63 0,52 2,00 0,00 3,86 postaje Ljubljana U 14.3, razvojnih programov po programski klasifikaciji, 15.01.2019 cijo) - predlog za nov NRP

Predvideni ukrepi zaradi gradnje Emonike (Potniški center Ljubljana) v okviru VDJK: 1. Nov objekt železniške postaje Emonika, 2. Ureditev tirov in tirnih naprav, trapezne kretniške zveze, 3. Ureditev peronske infrastrukture, 4. Tiri, tirne naprav Nadgradnja postaje Ljubljana in kretniške zveze za povečanje zmogljivosti postaje ter SVTK predlog za 2020-2025 in R.4.2.1 – 1 faza - (na osnovi R.23.0 naprave Za leto 2020 in 2021 proj. in inv. dokum.; po projektni 74,09 DRSI 0,59 1,00 22,00 10,00 10,00 30,00 73,59 nov NRP po 2025 rezultatov strokovnih podlag) izkaznici za FP 2021-27 je ocenjeno 122,61 mio EUR ki je osnova za Izhodišča MzI k večletnem finančnem okvirju EU za obdobje 2021-2027, dopis št. 546-1/2017/65 z dne 16.10.2018, kjer je za celotno urbano vozlišče 186 mio EUR. IDZ v okviru ukrepa R.23.0

Nadgradnja postaj in železniških prog vključno z SV napravami, ureditvijo parkirišč in kolesarnic (npr. multimodalne točke Vič, Rudnik, Moste (podvoz Bratislavska), Šiška Nadgradnja žel. prog in (Drenikova)). Po projektni izkaznici za FP 2021-27 je ocenjeno postaj v območju LUR 14,4 mio EUR za Ljubljana - Kamnik in 18,3 mio Eur za (urbanega vozlišča); predlog za R.22.2, R.23.3, gre za fazno izvedbo; 2. faza je R.4.2.2 Ljubljana - Grosuplje, ki je osnova za Izhodišča MzI k 61,70 2021-2024 DRSI 9,00 1,00 21,70 15,00 10,00 5,00 61,70 Ljubljana-Kamnik, Ljubljana- nov NRP R 24.4 predvidena v okviru R.23.3 večletnem finančnem okvirju EU za obdobje 2021-2027, dopis Grosuplje - (na osnovi št. 546-1/2017/65 z dne 16.10.2018, kjer je za celotno urbano rezultatov strokovnih podlag) vozlišče 186 mio EUR Za Ljubljana - Kamnik gre za 1. fazo; Nadgradnja postaj, Domžale, Jarše Mengeš, postajačišča; Rodica; ... Protihrupna zaščita v 2431-19- R.4.3 območju ranžirne postaje 7,99 0,00 2018-2020 2017-2018 DRSI 4,00 0,50 0,00 0,00 0,00 0,00 4,50 0014 Zalog Odsek spada v Baltsko-jadranski (BA) in MED koridor ter je del jedrnega TEN-T omrežja. Namenjen je mešanemu prometu. Na njem je potrebno zagotoviti TEN-T standarde za jedrno omrežje s tem, da sta osna obremenitev in zmogljivost ustrezni, proga je tudi elektrificirana, nadgradnja pa je potrebna za doseganje večje R.5 Ljubljana–Zidani Most hitrosti, in sicer za potniški promet do 160 km/h in tovorni promet do 100 km/h, pri čemer bodo upoštevana tudi možna odstopanja skladno s TSI glede na funkcionalnost prog. Upoštevati je treba dolžino vlakov 740 metrov in uvedbo ERTMS.

Ljubljana–Zidani Most: R.1.4 Predlog finančnega načrta, Rebalans 2019, Obrazec 3: Načrt 2431-16- R.5.1 nadgradnja proge in ureditev U. 14.5 razvojnih programov po programski klasifikaciji, 15.01.2019; CBA 83,30 50,00 2019-2030 po 2023 DRSI 0,05 0,20 1,00 1,00 1,50 1,00 4,75 0017 vozlišča Zidani Most R.39 Predlog zajema izdelavo IDP in DPN

Odsek spada v Baltsko-jadranski (BA) in MED koridor ter je del jedrnega TEN-T omrežja. Namenjen je mešanemu prometu. Na njem je potrebno zagotoviti TEN-T standarde za jedrno omrežje s tem, da sta osna obremenitev in zmogljivost ustrezni, proga je tudi elektrificirana, nadgradnja pa je potrebna za doseganje večje R.6 Divača–Sežana (IT) hitrosti, in sicer za potniški promet do 160 km/h in tovorni promet do 100 km/h, pri čemer bodo upoštevana tudi možna odstopanja skladno s TSI glede na funkcionalnost prog. Upoštevati je treba dolžino vlakov 740 metrov in uvedbo ERTMS.

Cilj nadgradnje obstoječe proge so izboljšati tehnične in hitrostne parametre na celotnem progovnem odseku za projekt še učinkovito delovanje žel. tovornega prometa in posledično tudi nima NRP- izboljšanje pogojev odvijanja potniškega prometa ter Divača-Sežana: nadgradnja ja, zaenkrat izboljšanje varnosti žel. prometa in potnikov. Zagotoviti je treba 2021-2024 in do leta 2025 predvideno 5,0 R.6.1 R.39 DIIP 64,18 55,00 po 2022 DRSI 0,50 0,50 1,50 3,59 2,00 0,00 8,09 obstoječe proge se financira TEN-T standarde za jedrno omrežje. po 2025 mio EUR, ostalo po letu 2025 iz 2431-16- Po Koridorski študiji je predvidena vrednost celotne investicije 0014 60,18 mio EUR do leta 2030; za 1. fazo do leta 2025 je predvideno 5,0 mio EUR za nivojske prehode, SV naprave, ostalo je predvideno po letu 2025 Odsek je del MED koridorja in jedrnega TEN-T omrežja; odsek Murska Sobota-Hodoš je namenjen predvsem tovornemu prometu, drugje pa mešanemu; proga ustreza TEN-T standardom (oz. bo z dokončanjem investicije, ki je v teku) in za enkrat ima tudi dovolj kapacitet, čeprav je enotirna. Morebitna gradnja dodatnega 2. tira R.7 Pragersko–Hodoš (HU) je odvisna od načrtov Madžarske oz. povečanja prometnih tokov. Uvede se sistem ERTMS. dodatni tiri 88,18 Skupaj 7,02 26,86 46,96 0,00 0,00 0,00 80,84 2431-16- R.7.2 vozlišče Pragersko II. faza R.39 IP 0,00 2018-2022 po 2020 0006 44,95 RS 4,07 8,39 28,38 0,00 0,00 0,00 40,84 43,23 EU viri 2,95 18,46 18,58 0,00 0,00 0,00 40,00 Odsek je del BA koridorja in jedrnega TEN-T omrežja; namenjen je mešanemu prometu. Gre za enotirno progo, kjer je potrebno povečati kapacitete (tudi z izgradnjo 2. tira) in progo nadgraditi za doseganje TEN-T standardov (predvsem osna obremenitev 22,5 ton, hitrost do 160 km/h za potniški promet in do 100 km/h za R.8 Maribor–Šentilj (AT) tovorni promet, pri čemer bodo upoštevana tudi možna odstopanja skladno s TSI glede na funkcionalnost prog. Zagotoviti dolžino vlakov 740 metrov in uvesti ERTMS.

2430-13- Cilji, ki bodo doseženi z realizacijo projekta so: povečanje 285,04 Skupaj 53,83 32,63 63,78 41,87 0,00 0,00 192,10 U. 12.1 R.8.1 Maribor-Šentilj: nadgradnja 3036, 2431- zmogljivosti železniške povezave med Mariborom in Šentiljem IP 196,56 2018-2023 2017-2022 R.39 182,49 RS 18,12 24,39 53,57 41,87 0,00 0,00 137,94 16-0007 s 67 vlakov/dan na 84 vlakov na dan; povečanje kategorije 102,55 EU viri 35,71 8,23 10,21 0,00 0,00 0,00 54,16

7 Železniški promet Priloga 2

Odsek je del BA in MED koridorja ter jedrnega TEN-T omrežja; namenjen je mešanemu prometu. Zmogljivost proge je ustrezna, nadgradnja pa je potrebna za doseganje TEN-T standardov (predvsem osna obremenitev 22,5 ton, hitrost do 160 km/h za potniški promet in do 100 km/h za tovorni promet, pri čemer bodo upoštevana R.10 Zidani Most–Pragersko tudi možna odstopanja skladno s TSI glede na funkcionalnost prog. Zagotoviti dolžino vlakov 740 metrov in uvesti ERTMS. Namen investicije je nadgradnja obstoječe železniške proge in Investicijski program za 215,93 Skupaj 76,31 10,20 3,11 0,00 0,00 0,00 89,62 Zidani Most - Celje: 2430-13- R.10.1 R.39 postaj na odseku med Zidanim Mostom in Celjem, s čimer se nadgradnjo železniške 292,74 2016-2022 vrednost dejanske pogodbe nadgradnja proge in postaj 3034 121,95 RS 41,37 8,48 2,20 0,00 0,00 0,00 52,05 zagotovi kategorija D4 (22,5 t/os in 80 kN/m1) in s tem proge Zidani Most–Celje, 93,98 EU viri 34,94 1,72 0,91 0,00 0,00 0,00 37,56 nadgranja obstoječe železniške proge/odseka, da se zagotovi IP 39,60 Skupaj 4,01 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 4,40 Poljčane - Slovenska Bistrica: 2431-16- kategorija D4 (22,5 t/os in 80 kN/m1) R.10.2 48,36 2017-2021 2016-2018 nadgradnja 0011 28,68 RS 2,57 0,40 0,00 0,00 0,00 0,00 2,97 10,92 EU viri 1,44 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,44 Šentjur-Pragersko: uvedba 2431-17- V okviru projekta Daljinsko vodenje prometa na železniških R.10.3 R.21 IP 1,50 0,50 2025-2026 2016 DRSI 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,50 1,50 APB-ja 0085 progah - 1. faza , je predvidena vgradnja APB Postojna–Ilirska Odsek spada v celovito TEN-T omrežje in ima pomemben potencial predvsem za tovorni promet. Na progi je potrebno povečati zmogljivost in jo nadgraditi za večjo raven storitve, in sicer predvsem povečati hitrost in pogostost za potniški promet ter ustrezno prepustno in prevozno zmogljivost za tovorni promet. Progo R.11 Bistrica–Šapjane (HR) usposobiti za potniški promet do 160 km/h in tovorni promet do 100 km/h, pri čemer bodo upoštevana tudi možna odstopanja skladno s TSI glede na funkcionalnost prog. Zagotoviti dolžino vlakov 740 metrov in uvesti ERTMS. Železniško omrežje

Namestitev sistema ETCS na proge, ki niso opisane v prejšnjih ukrepih, bi omogočala povečanje interoperabilnosti celotnega omrežja. Smiselna je namestiti ETCS tudi na druge proge slovenskega omrežja (v celoti in ne samo na TEN-T omrežje). Z nadaljnjimi študijami bodo pri vsakem primeru določene posebne potrebe in R.21 ETCS potrebni tehnični parametri (npr. ETCS 2. raven na glavnih in ETCS Regional na regionalnih progah).

ETCS oz. ERTMS na odseku Uvedba ETCS na preostalem delu koridorskih prog. IP 17,85 Skupaj 2,33 0,87 3,97 0,00 0,00 0,00 7,17 2431-16- R.21.2 Zidani Most-Dobova-d.m in R.21.1 15,25 2017-2022 2018-2020 0020 11,12 RS 1,33 0,50 2,52 0,00 0,00 0,00 4,34 Pragersko-Šentilj-d.m. 6,73 EU viri 1,00 0,37 1,46 0,00 0,00 0,00 2,83 Posodobitev SV naprav, vgradnja DVP, gradnja izvennivojskih Daljinsko vodenje prometa 189,41 ni bilo Skupaj 7,70 16,75 26,80 51,90 40,50 38,64 182,29 2431-17- dostopov na perone R.21.4 na železniških progah - 1. IP 0,00 2017-2025 vključeno v 0085 189,41 RS 7,70 16,75 26,80 51,90 40,50 38,64 182,29 faza 0,00 Resolucijo EU viri 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Nadgradnja vmesnikov za S projektom bo zagotovljen enovit in celovit nadzor nad ni bilo enovit nadzor sistema GSM- 2431-19- delovanjem radijskega komunikacijskega omrežja GSM-R, s R.21.6 IP, julij 2019 3,86 do 2022 vključeno v Proračun RS 2,50 0,78 0,09 0,00 0,00 0,00 3,36 R na slovenskem 0012 čimer bo omogočena večja vranost in zanesljivost radijskih Resolucijo železniškem omrežju komunikacij. R.22 Elektrifikacija Elektrifikacija regionalnih železniških prog bi omogočila večjo učinkovitost obstoječe infrastrukture. Z nadaljnjimi študijami bodo pri vsakem primeru določene posebne potrebe in potrebni tehnični parametri. Spremeba sistema napetosti Izdelava strokovnih podlag za strategijo morebitne spremembe R.22.1 R.21.1 0,29 0,00 2020-2021 - DRSI 0,10 0,10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,20 vozne mreže sistema napetosti vozne mreže na JŽI

Obnova, nadgradnja ali R.23 S študijami posameznih odsekov bo ugotovljena potreba po obnovi in nadgradnji prog, ki niso bile zajete v specifičnih ukrepih, pri čemer bo upoštevan koncept delovanja ter gospodarski in okoljski vidiki (regionalne proge in proge do sosednjih držav, ki niso zajete v TEN-T omrežje). novogradnja drugih prog

ni bilo Strokovne podlage za razvoj 2431-17- pogodbena vrednost za za strokovne podlage LUR + reg. R.23.0 3,50 0,00 2019-2021 vključeno v DRSI 0,98 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,99 regionalnih železniških prog 0068 proge znaša 1,69 mio EUR Resolucijo Nadgradnja postaj in železniških prog vključno z SV Nadgradnja žel. prog v napravami, ureditvijo parkirišč in kolesarnic, po projektni območju urbanega vozlišča izkaznici za FP 2021-27 je ocenjeno 32,4 mio EUR za Mb- ni bilo predlog za R.23.0.1 Maribor; Maribor-Ruše - (na Ruše, ki je osnova za Izhodišča MzI k večletnem finančnem 32,40 0,00 2022-2024 vključeno v DRSI 0,00 0,00 1,00 15,00 16,40 0,00 32,40 nov NRP osnovi rezultatov strokovnih okvirju EU za obdobje 2021-2027, dopis št. 546-1/2017/65 z Resolucijo podlag) dne 16.10.2018, kjer je za celotno urbano vozlišče 186 mio EUR R.22.2 Osnova IZP iz R23.0 (Strokovne podlage za razvoj regionalnih R.23.16 železniških prog), izdelava projektne dokumentacije in izvedba fazno do R.23.2 d.m.-Metlika-Ljubljana U.3.1, U.3.2 38,00 17,40 2021-2025 DRSI 1,00 0,00 2,00 5,00 10,00 20,00 38,00 del; dvotirnost Ljubljana- Grosuplje (Ivančna Gorica - smer 2025 R.4 Novo mesto) R.39 R.22.2 R.23.2 Osnova IZP iz R23.0 (Strokovne podlage za razvoj regionalnih R.23.4 Celje-Velenje 8,50 0,00 2022-2025 0 DRSI 0,00 0,00 0,50 1,00 2,00 5,00 8,50 U 13 železniških prog) R.39 R.22.2 R.23.2 Osnova IZP iz R23.0 (Strokovne podlage za razvoj regionalnih R.23.7 Maribor-Prevalje-d.m. U 12 (Maribor- 16,00 0,00 2021-2024 po 2030 DRSI 0,00 1,00 5,00 5,00 5,00 0,00 16,00 železniških prog) Ruše) R.39

podpisana pogodba za Modernizacija Kočevske proge 2.faza/2.etapa je zaključena. V izvajanju je modernizacija Kočevske proge 3. faza, ki zajema vgradnjo signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.R.23.16 Grosuplje-Kočevje 2423-11-0011; 2431-17-0084; R.23.2 2431-19-0016 49,56 35,00 2016-2021 2016-2018 DRSI 0,66 0,30 18,30 Nadgradnja0,00 železniške0,00 postaje 0,00Grosuplje 19,26 SV

CBA Beltinci - Lendava - R.23.17 Nove regionalneStrokovne podlagein konkurenčne za konkurenčno progeR.22.2 progo R.23.2 Maribor U R.39 - Ljubljana -Divača, Strokovne podlage za nove proge Beltinci - Lendava - Redics , navezava na Letališče4,20 Jožeta Pučnika0,00 2020-2025 po 2030 DRSI 0,70 0,70 0,70 0,70 0,70 0,70 4,20 Redič

8 Železniški promet Priloga 2

R.24 Varnost Odprava nevarnih železniških prehodov: za ta namen bi bilo potrebno spremeniti zakonodajo na tem področju in ponovno opredeliti kakšne vrste železniških prehodov lahko opredelimo kot ustrezno oz. neustrezno zavarovane in s tem nevarne. V nadaljevanju je na podlagi tega treba pripraviti terminski plan odprave neustrezno zavarovanih železniških prehodov.

2430-13- 0006, 2431- 16-0009; 2431-17- 0067, 2431- urejanje nezavarovanih nivojskih prehodov na glavnih in 16-0008, regionalnih železniških progah. Nivojski prehodi se ukinjajo po ni bilo Zavarovanje nivojskih 2431-16- R.24.3 izgradnji povezovalnih cest, podhodov, podvozov ali pa se podatek DRSI 35,82 0,00 2016-2025 vključeno v DRSI 5,80 6,92 1,50 1,50 1,50 1,50 18,72 prehodov 0008, 2431- nivojski prehodi zavarujejo z avtomatskimi napravami za Resolucijo 18-0161, zavarovanje. .... 2431-19- 0015, 2431- 19-0017, 2431-16- 0019 2430-13- 0004, 2431- ni bilo 16-0004, Gradnja parkirišča ob žp Grobelno, obnova žel. postajališča R.24.4 Intervencijski ukrepi podatek DRSI 30,35 0,00 2016-2025 vključeno v DRSI 8,21 2,01 2,00 2,00 2,00 2,00 18,22 2431-17- Ravne na Koroškem, rušitev dotrajanih objektov JŽI Resolucijo 0066, 2431- 19-0016 Delovanje/organizacija železnice

Reorganizacija uporabnin Uporabnine za uporabo prog morajo biti sorazmerne z izpusti in zato v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja. Uporabnine morajo biti enake mejnim stroškom, ki nastanejo neposredno pri izvajanju storilve železniškega prometa; spremeniti je potrebno sistem zaračunavanja uporabnin z uvedbo primerneih R.31 za uporabo prog spodbude za opremljanje vlakov z ETCS.Uporabnine za uporabo prog je treba uskladiti z upravami železnic sosednjih držav, s čimer bo olajšan mednarodni promet.

Prilagoditev metodologije Prilagoditev uporabnine na način, da zagotavljajo sorazmerno R.31.1 0,20 0,00 stalen stalen 0,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,20 izračuna uporabnine in trajno vzdrževanje infrastrukture Pogodba/pogodbe o izvajanju javne službe v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 so temeljno orodje za zagotavljanje preglednosti in učinkovitosti Večletna pogodba o R.32 pri opravljanju storitev javnega prevoza. Zato razširjeno izvajanje pogodb o izvajanju javne službe ni potrebno le zaradi skladnosti, temveč tudi kot prvi korak za doseganje boljše kakovosti slovenskega prometnega sistema. Tipologija in trajanje pogodbe o izvajanju javne službe morata biti določena z analizo posameznih izvajanju javne službe primerov, skupaj z uporabnostjo lastnega modela (ki lahko temelji na vprašanjih popolne skladnosti ali na uporabnosti po temeljitem ovrednotenju tehničnih in finančnih zahtev).

Skladno s podpisano večletno pogodbo (podpisana dne Večletna pogodba za potniški 23.2.2017 in velja za obdobje 2017 do 2031) o izvajanju R.32.1 438,00 366,00 stalen stalen 68,00 64,00 64,00 64,00 64,00 64,00 388,00 promet obvezne gopodarske službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu Povečanje finančne Povečanje finančne vzdržnosti je eden od ciljev vseevropskega prometnega omrežja. Da bi dosegli ta cilj, je treba optimizirati organizacijsko strukturo železniškega sistema ter povečati učinkovitost delovanja in vzdrževanja. S finančno vzdržnostjo železniškega prometnega sistema naj bi se zmanjšala odvisnost sistema od R.33 vzdržnosti javnih subvencij. Z nadaljnjimi študijami bodo ocenjeni konkretni ukrepi, ki so potrebni za optimizacijo stroškov in prihodkov.

130302 Vzdrževanje javne 835,01 železniške infrastrukture, 2431- 76,00 78,00 82,00 82,00 82,00 82,00 482,00 17-0071 Uporabnina

130302 Vzdrževanje javne 130302 Vzdrževanje javne železniške infrastrukture železniške infrastrukture, 2431- Večletna pogodba za (2431-17-0071, 2431-17- 338,59 18-0134 Zamenjave - 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00 10,00 60,00 Izvajanje GJS vzdrževanja in upravljanja javne železniške R.33.1 vzdrževanje javne železniške vsi ukrepi 0072, 2431-17-0073, 2431- 630,00 stalen stalen vzdrževanje železniške infrastrukture infrastrukture 18-0134); Obveznosti po infrastrukture Zakonu o družbi SŽ (2431- obveznosti po Zakonu o družbi 134,27 13,43 13,43 13,43 13,43 13,43 0,00 67,14 13-0007); Uporabnina SŽ: 2430-13-0007

Zagotavljanje varnosti v 332,87 železniškem prometu (2431-17- 50,00 52,00 52,00 52,00 52,00 52,00 310,00 0072, 2431-18-0137)

Izboljšanje železniškega Da bi povečali konkurenčnost železniškega prometa v primerjavi z drugimi načini prevoza, je treba posodobiti železniški vozni park, skladno s predvidenimi izboljšavami infrastrukture. Prvi korak k razvoju tega ukrepa je celovita analiza trenutnih organizacijskih, operativnih in vzdrževalnih struktur železniškega operaterja ter R.34 potniškega voznega parka s tem prihodnjih zahtev, ter operacijskega in vzdrževalnega načrta. Ko bodo ugotovljene dejanske potrebe, bodo na podlagi nadaljnjih študij opredeljene specifične tehnične zahteve glede železniškega voznega parka.

Modernizacija in nabava Skladno z rezultati strateške naloge: Vzpostavitev vlakov z R.34.1 93,00 160,00 2019-2030 2023-2030 14,00 14,00 14,00 14,00 14,00 14,00 84,00 voznih sredstev nagibno tehniko v okviru R.23.

Izboljšanje železniškega Tovorni vozni park je večinoma sestavljen iz običajnih zaprtih in odprtih vagonov, med katerimi so nekateri primerni za kombinirani prevoz. Prvi korak k razvoju tega ukrepa je celovita analiza trenutnih organizacijskih, operativnih in vzdrževalnih struktur železniškega operaterja ter s tem prihodnjih zahtev, ter operacijskega in R.35 tovornega voznega parka vzdrževalnega načrta. Ko bodo ugotovljene dejanske potrebe, bodo na podlagi nadaljnjih študij opredeljene specifične tehnične zahteve glede železniškega voznega parka.

Posodobitev zakonodaje in R.36 Zakonodaja in smernice za načrtovanje, povezane z železnico, morajo spodbujati razvoj sektorja in morajo biti v skladu z najboljšo mednarodno prakso in z evropskimi uredbami, zlasti v zvezi z varnostjo, interoperabilnostjo, trajnostjo prometa in okoljem. smernic za načrtovanje

Pregled zakonodaje in R.36.1 prilagoditev smernic s ciljem 0,30 0,00 2018-2022 2016 0,10 0,10 0,10 0,00 0,00 0,00 0,30 racionalizacije Razvoj koncepta za Republika Slovenija razpolaga z razvejano infrastrukturo tako na področju cest kot na področju železnic ter ostale infrastrukture. Infrastruktura omogoča mobilnost ljudi in izvajanje gospodarskih aktivnosti. V preteklih letih so upravljavci začeli z različnimi meritvami stanja, ki omogočajo ugotavljanje realnega stanja R.37 vzdrževanje železniškega kakovosti infrastrukture. V nekateri segmentih je uveden računalniško podprt sistem, ki omogoča sprotno spremljene stanja ter omogoča pripravo planov obnov na osnovi matematičnih modelov . Taki sistemi omogočajo učinkovito upravljanje infrastrukture ter omogočajo, da sistem postane tudi finančno vzdržen na dolgi omrežja rok. Sistemi, ki temeljijo na realih podatkih o stanju infrastrukture omogočajo tudi ustreznejše planiranje potrebnih finančnih sredstev na dolgi rok. Po vzpostavitvah teh podlag se bodo sklepale tudi večletne pogodbe za vzdrževanje železniške infrastrukture.

9 Železniški promet Priloga 2

Ukrepi varstva okolja pred hrupom zaradi železniškega prometa obsegajo predvsem ukrepe za zmanjšanje emisije hrupa na viru (modernizacija tirnih vozil in posodobitev železniške infrastrukture), ukrepe za preprečevanje širjenja hrupa v okolje (klasične in nizke protihrupne ograje) in ukrepe na stavbah (protihrupna sanacija fasadnih elementov). Konkretnejše ukrepe je treba opredeliti v operativnem programu varstva pred hrupom, ki mora zajemati vse pomembne železniške proge in železniško omrežje na obeh poselitvenih območjih (MO Ljubljana in MO Maribor). Zmanjšanje emisije hrupa je treba upoštevati tudi pri izvedbi ukrepov R.34 in R.35 (posodobitev voznega parka in tehnični ukrepi na tirnih vozilih). Z vidika zmanjšanja degradacije naravnega okolja ima rekonstrukcija obstoječih infrastrukturnih povezav prednost pred gradnjo novih prometnic, prav tako ima umeščanje prometne infrastrukture v že obstoječe infrastrukturne koridorje prednost pred umeščanjem v naravno ohranjen prostor. Ukrepi za preprečitev, Pri načrtovanju prometne infrastrukture v prostor je potrebno zagotoviti trajnostno gospodarjenje z zemljišči in varovanje tal. Poseg na kmetijska in gozdna zemljišča je potrebno zmanjšati na najmanjšo možno mero ter pri tem prednostno načrtovati poseg po zemljiščih s slabšim pridelovalnim potencialom ter zemljiščih omilitev in čim popolnejšo izven strjenih gozdnih kompleksov ter območij gozdov z lesno proizvodnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti. odpravo posledic Železniška infrastruktura naj se ne umešča v priobalna in obalna zemljišča. Tovrstni posegi lahko povzročijo bistvene vplive na ekološko stanje vodotokov, zmanjšanje retenzijskih površin, kakor tudi kumulativne vplive na biodiverziteto območja in ekosistemske usluge območja. Pri načrtovanju železniške infrastrukture na R.39 bistvenih vplivov plana na območjih izredno visoko, zelo visoko in visoko ranljivih vodonosnikov je potrebno preučiti in načrtovati ustrezne tehnične rešitve, ki bodo preprečevale negativne vplive tako v primeru gradnje in obratovanja kakor tudi v primeru izrednih dogodkov. Pri umeščanju v prostor se je potrebno izogibati vodovarstvenim območjem okolje, naravo, zdravje in območjem, ogroženim zaradi poplav in z njimi povezane erozije. ljudi in kulturno dediščino Infrastrukturni koridorji naj se prednostno ne umeščajo v območja kulturne dediščine in v območja izjemnih krajin in krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni. Z ustreznimi tehničnimi ukrepi je potrebno zagotavljati kakovostno krajinsko sliko s sledenjem naravnim in kulturnim danostim in (omilitveni ukrepi) topografiji območja. Pri umeščanju železniške infrastrukture v prostor se je potrebno izogibati umeščanju objektov v območja z naravovarstvenim statusom (Natura 2000 območja, zavarovana območja, naravne vrednote, EPO, območja, ki so predlagana za zavarovanje). Čas izvajanja posegov se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. V primeru, da je elektrifikacija železniške proge načrtovana na območju preletnih in selitvenih poti ptic, je treba za preprečitev trkov ptic z električnimi vodniki predvideti ustrezne tehnične rešitve. Prednost pri izboru naj imajo variante, ki imajo manjši vpliv na migracijske poti prostoživečih živali (takšne z daljšim potekom v tunelih, pokritih vkopih, takšne ki sekajo manj migracijskih poti). V primeru fragmentacije migracijskih poti, je potrebno zagotoviti ustrezne prehode načrtovane v skladu s pozitivno izkazano prakso na območju Evropske unije.

na podlagi strateških kart hrupa se pripravi sektorski operativni Ro.39.1 Operativni program za hrup 2,25 3,50 2016-2022 DRSI 0,75 1,50 0,00 0,00 0,00 0,00 2,25 programvartva pred hrupom z metodologijo določitve prioritet Postavitev protihrupnih ograj ob G30 v Račah, Hočah in MB 2423-10- Tezno, PD za območje Lj Polje in LJ Zalog; Izvedba pasivnih v Resoluciji 0003; 2430- PH ukrepov CE-MB - 3.faza, PD za območje Lj Polje in LJ ni bilo pod 13-0004, Zalog, monitoring hrupa za regionalne žel. proge, izdelava R.39.3 Protihrupna zaščita R.23.0 predlog proračuna 2018 22,58 0,00 2018-2025 svojo točko, DRSI 1,50 0,50 4,00 4,00 4,00 4,00 18,00 2431-17- študij izvedljivosti PH ukrepov ob G10 v občinah Litija, Sevnica vendar sodi 0069, 2431- in Krško in izvedba, Pasivna protihrupna zaščita Zidani most- med R.39 19-0013 Maribor, dodatno potrebna PHO na regionalnih progah od 2021 Razvoj omrežja v V novi TEN-T uredbi so navedena naslednja prometna vozlišča v Sloveniji: Ljubljana in Koper kot vozlišča v jedrnem delu TEN-T omrežja, Maribor pa kot vozlišče v celovitem delu TEN-T omrežja. Na teh točkah je največji potencial za razvoj logistične dejavnosti na področju tovora, v Ljubljani in Mariboru pa tudi za intermodalna vozlišča, vzpostavitev ločenih multimodalnih platform za potnike. Vendar je lahko v Sloveniji tudi širše (v večjem obsegu) poskrbljeno za prenos tovora in prehod potnikov iz enega načina transport v drugega. S tem bi omogočili učinkovito kombiniranje različnih načinov prevoza v transportni verigi in s tem povečali učinkovitost R.40 aglomeracije v skladu s prometa. Za ta namen je potrebno v prihodnje identificirati možne točke prehajanja potnikov in blaga med različnimi načini transporta. Kjer bi se izkazalo za potrebno in učinkovito, je potrebno oblikovati intermodalne potniške platforme za povečanje uporabe javnega potniškega prometa oz. zagotoviti ustrezno povezanost povpraševanjem logističnih tovornih terminalov z različnimi načini transporta, kjer je za to izražen interes gospodarstva. Recikliranje in uporaba Spodbujanje recikliranja in uporabe lastnih odpadkov pri gradnji in rekonstrukciji prometne infrastrukture in tudi uporabe certificiranih gradbenih materialov iz recikliranih stranskih proizvodov ali odpadnih materialov, ki nastajajo v drugih sektorjih (pri naročanju se upošteva tudi Uredba o zelenem javnem naročanju). Pri R.41 lastnih odpadkov pri uporabi gradbenih materialov za prometno infrastrukturo, ki niso primarnega naravnega izvora, je treba upoštevati dejstvo, da gre za uporabo večjih količin gradbenih materialov, predvsem kot gradbena polnila in da se nekatere nevarne snovi iz odpadnih materialov lahko trajno mobilizirajo. Novi gradbeni materiali pa imajo gradnji lahko tudi boljše funkcionalne lastnosti v primerjavi z izvorno naravnimi. Pripravljenost na V skladu z 41. členom Uredbe (EU) št. 1315/2013 v smislu prilagajanja podnebnim spremembam: s podrobnimi dokumenti zagotoviti izdelavo analize občutljivosti prometne infrastrukture na podnebne spremembe in na podlagi rezultatov analize izvesti ukrepe in prilagoditve, ki ustrezno izboljšajo odpornost infrastrukture na R.42 ekstremne vremenske podnebne spremembe. Torej je treba razviti smernice, metodologije in postopke za zbiranje informacij o ekstremnih vremenskih pojavih ter za načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje občutljivosti prometne infrastrukture na ekstremne vremenske pojave. pojave

Priprava metodologije izdelave analize tveganja zaradi podnebnih sprememb v postopkih priprave dokumentacije na R.42.1 Smernice vsi ukrepi JŽI (upoštevano pri ukrepu R.23); po pridobljenih smernicah se 0,15 0,10 2020-2022 2016 DRSI 0,05 0,05 0,05 0,00 0,00 0,00 0,15 ta priporočila upoštevajo pri načrtovanju konkretnih projektov, predvidoma po letu 2016

Zagotovitev migracijskih koridorjev prostoživečim Zagotavljanje migracijskih koridorjev prostoživečim živalim in varnosti voznikov pred trki s prostoživečimi živalmi: pri novo načrtovanih železniških progah zagotoviti ohranitev obstoječih migracijskih poti prostoživečih živali z izgradnjo ustreznih objektov ali drugih ureditev za prehajanje (predvsem za velike sesalce in R.43 živalim in varnost netopirje). Za potrebe načrtovanja se že v začetni fazi izdela namenska študija (oz. povzame rezultate že opravljenih študij, če ti obstajajo), ki obsega podatke o vrstah, katerih migracija bo s posegom prizadeta, in usmeritve projektantu za načrtovanje objekta oz. ureditve (lokacijo, obliko, velikost, zasaditev objekta in okolice voznikov pred trki s in podobno). prostoživečimi živalmi

Priporočila oz. navodila, ki jih je potrebno smiselno in R.43.1 skladno s potrebami R.39 vsi ukrepi dokumentacija in izvedba 10,27 0,00 stalen stalen DRSI 0,05 0,05 0,05 0,10 5,00 5,00 10,25 upoštevati pri pripravi projektov na JŽI

Dostopnejša infrastruktura R.44 Zagotoviti ustrezno dostopnost infrastrukture vsem uporabnikom, in infrastrukturo tako prilagoditi, da bo ta bolj dostopna za manj mobilne osebe kot na primer: ureditev dostopov s peronov. manj mobilnim osebam

Projekti pretekle finančne perspektive Izdelava dokončnih odmer in služnosti, Izdelava idejnega ni bilo Rekonstrukcija proge 2411-07- projekta in izvedba del za preureditev napajanja postaje Hodoš 101,64 0,00 2017-2020 vključeno v DRSI 1,30 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,30 Pragersko-Hodoš 0007 s 3kVDC in 25kV AC sistemom, izvedba inženirskih storitev Resolucijo Ostalo ni bilo 2431-18- Tirna povezava ZAKLJUČENO 4,48 0,00 do 2020 vključeno v DRSI 0,20 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,20 0170 Resolucijo ni bilo 2431-19- Urejanje zemljišč Urejanje stanja zemljišč na železniški infrastrukturi 0,84 0,00 2019-2025 vključeno v DRSI 0,12 0,12 0,12 0,12 0,12 0,12 0,72 0018 Resolucijo ni bilo Priprava in vodenje projektov Upoštevano v okviru projektov 0,96 0,00 vključeno v DRSI 0,63 0,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,96 Resolucijo

10 Cestni promet Priloga 2

Avtocesta Draženci–Gruškovje Odsek je del celovitega omrežja TEN-T. Pred leti je bil zgrajen avtocestni odsek med Slivnico pri Mariboru in Draženci blizu Ptuja. Analizirane so bile razmere na sedanjem cestnem omrežju leta 2030, in sicer v popoldanskih koničnih urah na povprečni delovni dan in v času zgoščenega prometa med turistično sezono. Ugotovljeno je, da bo leta 2030 prepustnost presežena. Predvsem gre za problem povečanega prometa v Ro.1 (HR) turistični sezoni, saj med Ptujem in mejo s Hrvaško poteka po dvopasovni glavni cesti. V tem času nastajajo večji prometni zastoji, kar dodatno obremenjuje okolje. Ukrep pomeni novogradnjo avtoceste, saj je to edini manjkajoči AC-odsek med Mariborom in Zagrebom (dolžine 13 km), ki ga je še treba zgraditi. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33.

IP za izgradnjo AC odseka Draženci - MMP Gruškovje, izdelovalec OMEGA consult, Avtocesta Draženci–Gruškovje Dokonačanje in predaja v promet manjkajočega AC odseka Ro.1.1 DARS d.o.o., št. maj 2014, dopolnitev julij 165,21 172,30 2015-2019 2015-2018 DARS - sklop A 0,74 0,14 0,14 0,14 0,09 0,09 1,34 (HR) Pyhrnske AC 2014, dopolnitev november 2014; v zaključevanju - ocena vrednosti na aktualno stanje investicije

Odsek je del celovitega omrežja TEN-T in je zdaj zgrajen kot polovična AC, zato je prometni pretok slabši. Pri sedanji ureditvi je problematična prepustnost v času povečanega prometa, ko nastajajo zastoji. Pojavljajo se nekaj kilometrov dolge kolone v posameznih dnevih. Zaradi varnosti je omejen promet tovornih vozil oz. je vstop v predor nadzorovan. Poleg tega se prometne obremenitve letno povečujejo, tako da bi se obseg in Dograditev avtocestnega Ro.2 število dni z zastoji še povečevala, kar je problematično z vidika uporabnikov (zastoji, obremenjevanje okolja) in upravljavca predora (zagotavljanje varnosti). Enocevni predor nima druge možnosti, kakor da se zgradi druga cev in takoj sanira obstoječa (prva predorska cev) ter da se v njima vzpostavi enosmerni promet. S tem bo dosežen polni profil štiripasovne avtoceste. Povečana bo varnost prometa, s čimer bodo izpolnjene predora Karavanke tudi zahteve direktive o varnosti v predorih (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju). Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33.

Dograditev AC predora Karavanke: Investcijski program - maj 2017 dopolnitve julij 2017, nivo cen april Z izgradnjo druge predorske cevi - 3,45 km in manjkajočega dela AC 2017 - ca 0,62 km ter v nadaljevanju z obnovo obstoječe predorske cevi in --- Izgradnja druge cevi predora odseka AC bodo izpolnjene minimalne varnostne zahteve v dolgih IDP za sanacijo obstoječe cevi - Ro.2.1 DARS 199,60 183,59 2016-2026 2016-2023 DARS - sklop B 15,19 29,68 31,38 27,94 38,57 29,66 172,42 Karavanke predorih v skladu z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta predora Karavanke 2004/54/ES, izboljšala se bo pretočnost prometa in povečala (št. pr. 140056P, Elea iC) prometna varnost. nivo cen januar 2016

Razvoj zasnove počivališč/parkirišč na Uredba TEN-T 1315/2013 v 19. členu opredeljuje prednostne naloge držav članic za razvoj cestne infrastrukture. Med drugim predvideva zagotavljanje ustreznih parkirnih površin za gospodarske uporabnike, tako pa tudi stopnje varnosti in varovanja. Zagotovljena naj bi bila informacijska podpora glede števila razpoložljivih in prostih mest na parkiriščih ter za boljšo izkoriščenost obstoječih parkirišč (ITS). Poleg tega je treba Ro.3 avtocestnem omrežju in poskrbeti za dodatno zmogljivost s širitvijo obstoječih parkirišč oz. po potrebi z zgraditvijo novih. Zaradi vključitve Republike Slovenije v EU in sprejetja schengenske ureditve na mejah države je mejne točke treba preurediti oz. jim dati druge funkcije. V okviru ukrepa je treba pripraviti pregled in analizo mejnih točk, ugotoviti potrebe na njih, opredeliti novo, spremenjeno funkcijo in pripraviti projekte preureditve teh površin. Pri ureditev površin na nekdanjih umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. mednarodnih mejnih prehodih

Študija zagotavljanja parkirnih površin za TV ob slovenskih AC in HC, PNZ d.o.o., december 2009 Ro.3.1.1 Uvedba ITS DARS Obveščanje voznikov o prostih parkiriščih na počivališčih 5,10 12,40 2017-2025 2017-2025 DARS - sklop A 0,50 1,00 1,00 1,00 0,50 0,50 4,50 Po recenziji, januar 2010 Po recenziji, maj 2011 Glede na uvedbo nove tehnologije se predvideva manj sredstev Preučitev števila potrebnih Ro.3.1.2 DARS - - 0,50 0,50 2020 - DARS - sklop B 0,50 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 parkirišč Skladno s sklepom Vlade RS z dne 18.2.2010 so strateški mejni Ureditev AC in HC v okviru površin prehodi na AC/HC bivši MMP: Ro.3.2 DARS 16,05 16,05 2020-2030 po 2017 DARS - sklop D 0,05 0,05 0,10 0,10 0,10 3,50 3,90 na bivših MMP Škofije, Fermetiči, Vrtojba, Karavanke, Šentilj, Dolga vas, Pince PRIPRAVA in IZVEDBA

Bela krajina je slabše navezana na regijska središča oz. je njihova dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti in vremenskih razmer otežena. Z večjo dostopnostjo bosta zagotovljeni možnost za prihodnji razvoj in ustrezna povezanost regij v gospodarskem in družbenem smislu. Na tem območju je v zimskih razmerah treba izboljšati dostopnost čez Gorjance. Treba je zagotoviti primeren standard dostopnosti do središč Povezava Bele krajine z Novim Ro.4 regionalnega pomena ter do jedrnih središč in jedrnega oz. celovitega prometnega omrežja. Ukrep predvideva pripravo projekta, ki upošteva dejanske potrebe prometnega sistema. Predvideno je, da se kar najbolj uporabi in rekonstruira oz. nadgradi obstoječa prometna infrastruktura. Le v posameznih primerih oz. tam, kjer na obstoječi infrastrukturi ni mogoče zagotoviti ustreznega standarda, se preučijo možnosti pripraviti mestom projekt zunaj nje. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33.

Potrjen Investicijski program za 3. razvojno os jug, 1. in 2. etapa od priključka na AC A2 v Novem mestu do prilključka Osredek, ki ga je Državna cesta od avtoceste izdelalo podjetje EPLAN d.o.o. A2 Ljubljana - Obrežje (februarl 2019, dopolnitve po Začetek 3. razvojne osi - Ro.4.1 DARS pri Novem mestu do priključka Maline pripombah komisije DARS d.d. 104,06 108,38 2017-2023 2018-2020 DARS - sklop B 16,57 31,16 31,10 21,70 0,00 0,00 100,53 priključek NM vzhod - Revoz (po DPN predvidena kot HC v skupni dolžini 5,5 km) marec 2019, dopolnitve po 1. In 2. ETAPA pripombah KIOP julij 2019) - s projektiranjem + GGH raziskavami, brez odkupov, s stroški financiranja, nivo cen november 2018

Državna cesta od avtoceste A2 Ljubljana - Obrežje 3. razvojna os - jug pri Novem mestu do priključka Maline Ro.4.2 (odsek Osredek - Maline) DARS Ro.4.1 PRIPRAVA 13,76 2017-2023 2018 DARS - sklop B 2,50 4,03 3,30 0,99 0,00 0,00 10,82 (po DPN predvidena kot HC) priprava v skupni dolžini 12,5 km Predinvesticijska zasnova za 3. razvojno os jug od AC A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, (JV Eplan d.o.o. Državna cesta od avtoceste A2 Ljubljana - Obrežje 3. razvojna os - jug in PNZ d.o.o., avgust 2018, pri Novem mestu do priključka Maline Ro.4.2 (odsek Osredek - Maline) DARS Ro.4.1 dopolnitve po pripombah komisije 301,07 261,66 2024-2027 po 2022 DARS - sklop C 0,00 0,00 0,00 0,00 20,00 91,00 111,00 (po DPN predvidena kot HC) izvedba DARS d.d. november 2018, v skupni dolžini 12,5 km dopolnitve po pripombah KIOP januar 2019) - s projektiranjem + GGH raziskavami, brez odkupov, nivo cen november 2018 Mestno omrežje Novo mesto - FINANCIRANJE IN IZVEDBA Analizirane so bile razmere na sedanjem cestnem omrežju leta 2030, in sicer v popoldanskih koničnih urah na povprečni delovni dan. Na nekaterih delih omrežja nastajajo zgostitve prometa in zastoji. S tem so povezane tudi čezmerne emisije v bivalnem okolju. Preprečevanje, zmanjševanje ali blaženje vplivov na okolje, še posebno na bivalnih območjih, zaradi dejavnosti, povezanih s prometom, je eden od glavnih strateških ciljev. Ro.5 VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI Ukrep predvideva izvedbo obvozne ceste, s katero se ustvari ustrezna možnost za pretočnost daljinskega in ciljno-izvornega prometa v mestu. Z ukrepom se zagotovijo tudi ustreznejše razmere v bivalnem okolju. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. ceste)

Povezava Bohinja in Bleda z Ljubljano - FINANCIRANJE IN Analizirane so bile razmere na sedanjem cestnem omrežju leta 2030, in sicer v popoldanskih koničnih urah na povprečni delovni dan. Na nekaterih delih omrežja, predvsem med avtocesto in Bledom, se promet zgosti in nastajajo zastoji. To velja posebno za turistično sezono oz. konični promet ob koncu tedna. Ukrep predvideva rekonstrukcijo sedanje ceste, s katero se ustvarijo ustrezne možnosti pretočnosti za daljinski promet Ro.6 IZVEDBA VKLJUČENO V in ciljno-izvorni promet v mestu, ter gradnjo južne obvoznice Bleda. Z ukrepoma se zagotovijo tudi ustreznejše razmere v bivalnem in naravnem okolju. Preučiti je treba možnost izboljšanja dostopnosti z javnim potniškim prometom (obstoječa železniška povezava, alternativne oblike prevoza, ITS ...). Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. Ro.43.3 (DRSI ceste)

Povezava Predela, Bovca, Tolmina in Cerknega z Posamezna območja Goriške so slabše povezana na regijska središča oz. je dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti in vremenskih razmer otežena. Tako bodo zagotovljene možnosti za prihodnji razvoj in ustrezna gospodarska in družbena povezanost regij. Med drugim je problematična prevoznost Vršiča pozimi, kar je treba izboljšati. Treba je zagotoviti tudi primeren standard dostopnosti do središč regionalnega pomena ter Ro.7 Ljubljano - FINANCIRANJE IN do jedrnih središč in jedrnega oz. celovitega prometnega omrežja. Ukrep predvideva pripravo projekta, ki upošteva dejanske potrebe prometnega sistema. Predvideno je, da se kar najbolj uporabi in rekonstruira oz. nadgradi obstoječa prometna infrastruktura. Gre predvsem za posege vanjo. Le v posameznih primerih oz. tam, kjer ustreznega standarda ni mogoče zagotoviti na obstoječi infrastrukturi, se preučijo možnosti IZVEDBA VKLJUČENO V priprave projekta zunaj nje. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. Ro.43.3 (DRSI ceste)

Mestno omrežje Škofja Loka - FINANCIRANJE IN IZVEDBA Analizirane so bile razmere na sedanjem cestnem omrežju leta 2030, in sicer v popoldanskih koničnih urah na povprečni delovni dan. Na nekaterih delih omrežja nastajajo zgostitve prometa in zastoji. S tem so povezane čezmerne emisije v bivalnem okolju. Preprečevanje, zmanjševanje ali blaženje vplivov na okolje, še posebno v bivalnih okoljih, zaradi dejavnosti, povezanih s prometom, je eden od glavnih strateških ciljev. Ukrep Ro.8 VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI predvideva izvedbo obvozne ceste, s katero se ustvarijo ustrezne možnosti pretočnosti za daljinski in ciljno-izvorni promet v mestu. Tako se zagotovijo tudi ustreznejše razmere v bivalnem okolju. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. ceste)

Povezava Koroške z Posameznim območjem na Koroškem je treba zagotoviti ustrezno dostopnost, varnost in primerno raven prometnih povezav do središč regionalnega pomena ter do jedrnih središč in jedrnega oz. celovitega prometnega omrežja (do avtocest). Tako bodo dane možnosti za prihodnji razvoj ter ustrezno gospodarsko in družbeno povezanost regij. Kar najbolj se posodobi oz. nadgradi obstoječa prometna infrastruktura. Gre Ro.9 avtocestnim sistemom predvsem za posege vanjo. Le v posameznih primerih oz. tam, kjer ustreznega standarda tako ni mogoče zagotoviti, se preuči možnost izvedbe posegov zunaj obstoječe prometne infrastrukture. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33.

11 Cestni promet Priloga 2

povezava ocena celotne investiicjske terminski naziv investicijske ocena investicijske vrednosti iz terminski Koda Ukrep nosilec med Opis projekta (dolžina, obseg prometa, cilj projekta,…) vrednosti v mio EUR (projekti plan iz finančni viri opomba 2020 2021 2022 2023 2024 2025 2020-2025 dokumentacije Resolucije plan ukrepi DARS brez DDV) Resolucije Nova, dvo ali štiri pasovna povezava Slovenj Gradec - Velenje-A1 Ro.9.1 DARS PRIPRAVA 11,24 7,08 2017-2022 2016-2018 DARS - sklop B 4,88 4,08 0,73 0,00 0,00 0,00 9,69 (1. etapa - priključek Šentrupert - priljuček Velenje jug) priprava Nova, dvo ali štiri pasovna povezava Slovenj Gradec - Velenje-A1 Ro.9.1 DARS PRIPRAVA 15,73 15,73 2017-2022 2018-2022 DARS - sklop B 5,69 2,93 0,33 0,00 0,00 0,00 8,95 (2. etapa - priključek Velenje jug - priključek Slovenj Gradec jug) priprava Državna cesta Nova, dvo ali štiri pasovna Ekonomska in finančna analiza za od priključka Šentrupert na AC A1 Šentilj - Koper do priključka povezava Slovenj Gradec - novo državno cesti od priključka na Velenje jug Velenje-A1 AC Šentrupert dio priključka Ro.9.1 DARS (po DPN predvidena kot 4 pasovna HC) 329,20 405,45 2019-2025 2018-2022 DARS - sklop C 0,10 6,50 48,00 72,00 90,00 101,36 317,96 (1. etapa - priključek Šentrupert - Slovenj gradec jug (Eplan d.o.o., v skupni dolžini ca. 14 km + 1,5 km 2 pasovne navezovalne ceste priljuček Velenje jug) april 2019) - brez odkupov, nivo Podgora) izvedba cen december 2018 ŠENRUPERT - VELENJE Potrjen Investicijski program za 3. razvojno os sever od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Nova, dvo ali štiri pasovna Državna cesta Gradec jug, ki ga je izdelalo povezava Slovenj Gradec - od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug podjetje EPLAN d.o.o. (april 2019, Velenje-A1 Ro.9.1 DARS (po DPN predvidena kot 4-pasovna HC) dopolnitve po pripombah komisije 550,18 244,55 2019-2025 2018-2022 DARS - sklop C 6,50 36,00 88,00 115,00 132,00 156,65 534,15 (2. etapa - priključek Velenje jug - v skupni dolžini 17,5 km + 1,9 km 2-pasovne navezovalne ceste N1) DARS d.d. maj 2019, dopolnitve po priključek Slovenj Gradec jug) VELENJE - SLOV. GRADEC pripombah KIOP julij 2019) - s izvedba projektiranjem + GGH raziskavami, brez odkupov, nivo cen december 2018 Študija posodobitve cestnih povezav na odsekih Slovenj Gradec -Dravograd in Otiški Vrh - Holmec; Nova dvopasovna povezava ni bila Sintezno poročilo (Lineal, julij 2018) Ro.9.3 Dravograd - Slovenj Gradec s DARS Fazna gradnja 15,80 - 2021-2024 vključena v DARS - sklop D 0,00 1,00 6,00 7,00 1,80 0,00 15,80 - štiripasovnim koridorjem Resoluciji verzija 3.2 za predlagani scenarij 13 za fazo 1 (dvopasovnica) - samo priprava Povezava Hrastnika z Zidanim Mostom in Brežicami - Posamezna območja Slovenije so slabše povezana z regijskimi središči oz. je tam dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena. Na tem delu je glavna cesta samo enopasovna, kar pomeni, da je mogoč samo izmenični promet v eni smeri. Treba je zagotoviti primeren standard (dvopasovno glavno cesto) dostopnosti do središč regionalnega pomena ter do jedrnih središč in jedrnega oz. celovitega prometnega omrežja. Ro.10 FINANCIRANJE IN IZVEDBA Hkrati je treba vzpostaviti ustrezno povezavo mimo Krškega do Brežic. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI ceste)

Povezava Kočevja z Ljubljano - Posamezna območja Slovenije so slabše povezana z regijskimi središči oz. je tam dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena. Treba je zagotoviti primeren standard dostopnosti do središč regionalnega pomena ter do jedrnih središč in jedrnega oz. celovitega prometnega omrežja. Ukrep predvideva pripravo projekta, ki upošteva dejanske potrebe prometnega sistema. Predvideno je, da se kar najbolj uporabi in FINANCIRANJE IN IZVEDBA Ro.11 rekonstruira oz. nadgradi obstoječa prometna infrastruktura. Gre predvsem za posege vanjo. Le v posameznih primerih oz. tam, kjer ustreznega standarda ni mogoče zagotoviti na obstoječi infrastrukturi, se preučijo možnosti priprave projekta zunaj nje. Poleg cestne obstaja proti Kočevju železniška infrastruktura. Pri pripravi ukrepa je treba upoštevati obe prometni sredstvi in ugotoviti, kako bi lahko zadostili ciljem hitrejše in VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI boljše dostopnosti. Predvsem je treba preučiti, ali bi posodobitev železniške infrastrukture v celoti zadostila tem ciljem ali je treba končne predloge ukrepov iskati na cestni in železniški infrastrukturi z upoštevanjem učinkovitejše izvedbe javnega prevoza. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. ceste) TER DRSI železnice

Ljubljanski avtocestni obroč in Analizirane so bile razmere na sedanjem cestnem omrežju leta 2030, in sicer v popoldanskih koničnih urah na povprečni delovni dan. Na avtocestnem obroču okrog Ljubljane pravzaprav na vseh odsekih nastajajo zastoji. Predvideni ukrepi: - Uvedba javnega prometa, pri čemer bi pomembnejšo vlogo prevzela železnica na glavnih oz. regionalnih smereh. Pričakovati je, da se bo del prometa na avtocestnem obroču tako sicer Ro.12 priključni avtocestni kraki ter zmanjšal, a zaradi povečanja mobilnosti do leta 2030 se še predvideva povečan obseg cestnega prometa. - Uvedba sistema ITS. - Če ti ukrepi ne bodo odpravili težav v celoti, je treba izvesti še ukrepe, ki bodo povečali zmogljivosti obstoječih avtocestnih odsekov in priključnih AC-krakov, npr. razširitev obstoječe avtoceste za dodatni vozni pas v vsaki smeri ipd.). - Preureditev in novogradnja priključkov na AC, npr. Brezovica, preureditev priključkov Šmarje - Sap, Domžale, Vrhnika itd. - Preuči se tudi možnost izvedbe projekta po sistemu javno-zasebnega partnerstva. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33.

Za povečanje prepustnosti na AC in HC najprej uvedba sistema ITS, Za investicije previdevamo več Ro.12.1.1 Uvedba ITS sistema na AC in HC DARS 37,00 37,10 2016-2025 2016-2021 DARS-sklop A 3,80 5,50 4,40 4,40 4,40 2,30 24,80 potem širitev AC obroča projektov Načrtuje se preureditev AC v šestpasovnico na dolžini 1150 m, nov polni štirikraki AC priključek zasnovan v obliki »diamanta« z PGD Projekt za pridobitev upoštevanjem bodoče 6-pasovne avtoceste z navezavo na obstoječo gradbenega dovoljenja, AC A1 regionalno cesto R2-409/odsek 0300 na območju naselja Lukovica Šentilj – Srmin, odsek 0052/0652 pri Brezovici v dolžini 210 m; hkrati se izvede zahodna obvozna Brezovica – Vrhnika, izgradnja AC cesta južnega dela Brezovica vse do nivojskega železniškega priključka Dragomer, št. projekta DARS Dragomer prehoda preko železniške proge Ljubljana - Trst pri Vnanjih Goricah 19,97 33,33 2018-2022 2017-2018 DARS - sklop B 0,23 12,77 6,18 0,00 0,00 0,00 19,18 1311, Lineal d.o.o., maj 2016. z navezavo na obstoječo regionalno cesto R3-742/odsek 4806 v Osnutek IP, izdelovalec EPLAN dolžini 1736 m. d.o.o., avgust 2017 - Načrtovan priključek rešuje problematiko neustrezne (sofinanciranje DRSI, občine) - distribucije prometnih tokov na R2-409/0300 in AC v območju vrednost DARS obstoječega priključka Brezovica.

ni bilo Ocena vrednosti deleža DARS na DARS Priključek Slavček: Šmarska cesta v Kopru 13,66 2017-2022 vključeno v DARS - sklop B 0,48 3,63 9,34 0,00 0,00 0,00 13,45 osnovi IDZ in ocene inženirja Resoluciji DIIP - Rekonstrukcija priključka Leskoškove ceste na Hitro cesto H3 v polni priključek in priključka Letališke ceste na A1(DRI, ni bilo priključki na AC Leskovškova, Letališka in Šmartinska (BTC) DARS november 2018, dolonitev po 12,43 2018-2021 vključeno v DARS - sklop B 5,90 5,70 0,00 0,00 0,00 0,00 11,60 (preureditev priključkov) pripombah DARS in MOL januar Resoluciji 2019 in aprol 2019), brez odkupov, nivo cen november 2018 - delež DARS Ocena vrednosti del na podlagi ni bilo DARS priključek Arja vas (polni priključek AC) projektne dokumentacije in 6,00 2020-2021 vključeno v DARS - sklop B 2,00 4,00 0,00 0,00 0,00 0,00 6,00 inženirja, avgust 2019 Resoluciji Ocena vrednosti del na podlagi DARS Ro.43.4.1 Vrhnika (gradnja krožnih križišč v območju AC priključka Vrhnika) 0,68 - 2020-2021 - DARS - sklop B 0,50 0,18 0,00 0,00 0,00 0,00 0,68 projektne dokumentacije Izdelane so Strokovne podlage za pobudo in pobuda za državno Priprava državnega prosotrskega načrta (ocenjena vrednost je prostorsko načrtovanje za ureditev podana samo za predhodne faze - strokovne podlage za pobudo, Širitev AC obroča s priključnimi ljubljanskega avtocestnega obroča Ro.12.4.1 DARS prometna študija, pobuda) 0,47 0,46 2017-2020 2016-2020 DARS - sklop D 0,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,15 kraki in vpadnih avtocest - ocenjena sledijo še ostali koraki v postopku priprave DPN, za katere podatki vrednost v naslednjem stolpcu se še ne obstajajo!!!P nanaša samo na zgoraj navedena odebeljena dela Razširitev obstoječe 4 pasovne AC v 6 pasovno na AC odseku Predinvesticijska zasnova Koseze – Kozarje v dolžini 2,670 km in preureditev obstoječega avtocesta Koseze - Kozarje (širitev Razširitev AC odseka Koseze - priključka Brdo ter izgradnja platoja bencinskega servisa Brdo. Ro.12.4.2 DARS v 6 pasovnico), 40,92 32,64 2017-2023 2017-2020 DARS - sklop B 0,39 1,10 23,90 14,30 0,00 0,00 39,69 Kozarje v 6-pasovnico Osnovni cilj investicije je razbremenitev močno prometno PNZ d.o.o., julij 2010; Ocena obremenjenega odseka AC in s tem zagotovitev višjega nivoja uslug projektanta v fazi priprave PGD ter večje prometne varnosti. Izvedba gradbenih del na Celovški cesti s polnim priključkom Šentvid za odsek G8-213 od km 0.00 – km 0.82 Ro.12.4.3 Šentvid - Koseze DARS Izvedba polnega priključka na Celovški cesti (DARS, MOL in DRSC ) 6,99 7,58 2017-2021 2016-2017 DARS - sklop B 1,00 5,55 0,00 0,00 0,00 0,00 6,55 Projekt PGD št. C-313, PNZ d.o.o., april 2013 Št. načrta: C-313/11-C ocena na aktualno stanje investicije

Povezava Gorenjske, Ljubljane Povezava med Gorenjsko in Štajersko je zagotovljena z ljubljanskim avtocestnim obročem. Zato velik del prometa med tema regijama poteka po daljši poti, kar povzroča uporabnikom dodatne stroške. Obremenjen je ljubljanski prometni obroč in še okolje zaradi emisij. Rešitev je v tangencialnih povezavah: novogradnja neposredne povezave med Gorenjsko in Štajersko (Želodnik–Vodice), ki bo skrajšala potovalno pot med Ro.13 in Štajerske regijama, nova cesta Trzin–načrtovani avtocestni priključek Študa, ki bo razbremenila obstoječo trzinsko vpadnico ter trzinsko in domžalsko cestno omrežje, pa tudi zgraditev povezave Stanežiče–Brod–Ježica–Šentjakob, ki bo razbremenila ljubljansko mestno cestno omrežje. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33.

12 Cestni promet Priloga 2

Povezava Škofje Loke/Medvod z Ljubljano - FINANCIRANJE IN Škofja Loka in Medvode sta velik generatorja promet, kar velja zlasti za dnevne selitve. Iz te smeri je izrazita dnevna obremenitev zlasti v jutranjih in popoldanskih koničnih urah. Na cesti med Ljubljano in Medvodami nastajajo zastoji, ti pa povečujejo stroške uporabnikom in dodatno obremenjujejo okolje. Predvideni ukrepi: -Preusmeritev dela dnevnih prometnih tokov na druge oblike prevoza, zlasti na javni potniški promet, pri Ro.15 IZVEDBA VKLJUČENO V čemer je treba preučiti, katere organizacijske rešitve (avtobusni promet, železniški promet) lahko zadostijo sedanjim in pričakovanim potrebam. - Nadgradnja oz. dograditev obstoječe cestne infrastrukture. - Kjer ustreznega standarda s posegi v obstoječo prometno infrastrukturo ni mogoče zagotoviti, se preuči možnost izvedbe posegov zunaj nje. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. Ro.43.3 (DRSI ceste) in DARS po letu 2025

Cestno omrežje okoli Maribora - Analizirane so bile razmere na sedanjem cestnem omrežju leta 2030, in sicer v popoldanskih koničnih urah na povprečni delovni dan. Glavni problem je predvsem del prometa na južnem delu Maribora, in sicer iz zahodnega dela mesta in zaledja, ki se usmerja proti hitri cesti oz. avtocesti. Na nekaterih delih omrežja zaradi zgostitev prometa nastajajo zastoji. S tem so povezane tudi čezmerne emisije v bivalnem okolju. FINANCIRANJE IN IZVEDBA Ro.16 Preprečevanje, zmanjševanje ali blaženje vplivov na okolje, še posebno v bivalnih okoljih, zaradi dejavnosti, povezanih s prometom, je eden od glavnih strateških ciljev. Ukrep predvideva izvedbo obvozne ceste, s katero se ustvari ustrezna pretočnost za daljinski, pa tudi za ciljno-izvorni promet v mestu. Z ukrepom se zagotovijo tudi ustreznejše razmere v bivalnem okolju. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI upoštevati ukrep Ro.33. ceste) Cestno omrežje okoli Kopra, Analizirane so bile razmere na sedanjem cestnem omrežju leta 2030, in sicer v popoldanskih koničnih urah na povprečni delovni dan in v času povečanega prometa med turistično sezono. Na nekaterih delih omrežja (smer Koper, mejni prehod Dragonja) nastajajo zgostitve prometa in zastoji. S tem so povezane tudi čezmerne emisije v bivalnem okolju. Preprečevanje, zmanjševanje ali blaženje vplivov na okolje, še posebno v navezava somestja Ro.17 bivalnih okoljih, zaradi dejavnosti, povezanih s prometom, je eden od glavnih strateških ciljev. Ukrep predvideva izvedbo obvozne ceste, s katero se ustvari ustrezna pretočnost za daljinski, pa tudi ciljno-izvorni promet v mestu. Prav tako se zagotovijo ustreznejše razmere v bivalnem okolju. Razmere v povprečnem dnevu na obstoječi cesti od Izole proti Piranu oz. Portorožu so prometnotehnično in prometnovarnostno izredno Koper–Izola–Piran na AC- slabe, dnevni obseg prometa pa presega zmogljivostni te ceste. Poleg tega dodatni promet v poletnih mesecih in koničnih dnevih še poslabša razmere in nastajajo večji zastoji. Ukrep predvideva novogradnjo HC od Jagodja do Lucije, ki je manjkajoči odsek t. i. obalne ceste, katere funkcija je navezava somestja Koper–Izola–Piran na AC-sistem. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. sistem Ocena stroškov za etapo Razcep Srmin - priključek Šalara, Proniz d.o.o., sep2009, dopolnitve, marec 2015 in IDP Razcep Srmin - AC priključek Šalara Odlagališč zemeljskega izkopa, ki na G1 cesti Koper - Dragonja Koper - Šmarje Dragonja bo nastal ob gradnji HC, marec Ro.17.2 DARS Ro.17.1 obvoznica Šalara 69,26 98,64 2025-2030 2020-2023 DARS - sklop D 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,45 0,45 (1.etapa) 2016 (1. etapa DPN v pripravi - predvidena kot HC) brez DDV, brez v dolžini 5,6 km odkupi/spr.namemb./proj.dok. in nadzor/nepred. dela in raziskave (ki sicer znašajo 19,40 mio EUR brez DDV) Idejni projekt C-180/07, PRONIZ d.o.o., oktober 2012 in IDP Odlagališč zemeljskega izkopa, ki bo nastal ob gradnji HC, marec AC priključek Šalara na G1 cesti Koper - Dragonja - MMP Dragonja Koper - Šmarje Dragonja 2016 izvedba Ro.17.4 DARS Ro.17.1 (2. etapa DPN v pripravi - predvidena kot HC) 162,16 175,00 po 2030 DARS - sklop D 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,10 0,10 (2.etapa) brez DDV, brez po 2030 v dolžini 10,4 km odkupi/spr.namemb./proj.dok. in nadzor/nepred. dela in raziskave (ki sicer znašajo 45,43 mio EUR brez DDV) Investicijski program za izgradnjo odseka HC Jagodje - Lucija in priključne ceste za Piran, OMEGA consult d.o.o., Ljubljana, april 2010, dopolnitev november 2010, sklep ministra 411-67/2010/17-0034077 Ro.17.5 Jagodje - Lucija DARS Ro.17.1 z dne 28.1.2011 + Podatek DARS 159,41 186,75 2019-2030 2017-2023 DARS - sklop D 0,15 0,10 0,10 0,06 0,06 10,39 10,86 (VREDNOSTI GRADNJE ŽE UPOŠTEVAJO NOVELACIJO INV.PROJEKTA APRIL 2015, OMEGA) Osnutek nepotrjengea IP 2016, brez stroškov finaciranja Razširitev Bertoške vpadnice v štiripasovnico« na situaciji - Projekt št. NG/014-2013, PS prostor, Razširitev Bertoške vpadnice v štiripasovnico d.o.o. Koper, 2013 v dolžini 1,15 km. Ro.17.6 Bertoška vpadnica DARS in Preveritev potrebnih postopkov 8,68 23,11 2017-2022 2016-2019 DARS - sklop B 1,83 3,50 3,10 0,00 0,00 0,00 8,43 Investicija je potrebna zaradi izrazito naraščajočega luškega za raširitev Bertoške vpadnice, DRI cestnega prometa in visokih prometnih obremenitev. UI d.o.o, September 2013,ocena vrednosti na aktuano stanje inversticije (delež DARS) Investicijski program za navezavo Izvedba Srminske vpadnice Luke Koper na AC omrežje, 2. faza predvidoma državna cesta -Srminska vpadnica, DDC, maj Ro.17.6 Srminska vpadnica DARS 6,92 - 2021-2023 2021-2023 DARS - sklop B 0,50 1,00 3,74 1,43 0,00 0,00 6,67 v dolžini 1,4 km 2008, ocena vrednosti na aktualno stanje aktivnosti

Povezava Ilirske Bistrice (HR) z Povezava od Postojne/Divače proti Hrvaški je del celovitega omrežja TEN-T ter je manjkajoči del med Ljubljano/Trstom in Reko, pa tudi manjkajoči del jadransko–jonske cestne povezave. Ilirska Bistrica in zaledje imata v sedanjih razmerah na voljo glavno cesto brez ustreznega standarda daljinske glavne ceste. Iz Postojne proti Hrvaški (Reka, zahodni del Istre, Kvarner) poteka tudi povečan turistični promet, ki je posebno izrazit avtocestnim sistemom - med turistično sezono, ko dosega tudi 3- do 4-kratnik povprečnega prometa. V tem času nastajajo prometni zastoji, kar pomeni tudi dodatno obremenjevanje okolja. Povezava od Postojne proti Hrvaški je prav tako del celovitega omrežja TEN-T. Prometne analize so pokazale, da cesta že zdaj ne ponuja ustreznega standarda, saj prehaja skozi naselja, del ceste pa nima ustreznih elementov in omejen je tudi prevoz tovornih vozil. Ro.18 FINANCIRANJE IN IZVEDBA Ukrep predvideva posodobitev obstoječe infrastrukture, da se zagotovita ustrezen standard in pretočnost obstoječe ceste za hitrosti 90 km/h. Predvideva se tudi preučitev preložitve dela trase na območjih naselij v obliki obvoznic, predvsem da se loči daljinski promet od notranjega in ciljno-izvornega. Treba je zagotoviti tudi boljšo prometno varnost, zato mora rešitev upoštevati ločevanje motoriziranega in nemotoriziranega VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI prometa. Kjer ustreznega standarda s posegi v obstoječo prometno infrastrukturo ni mogoče zagotoviti, se preučijo možnosti posegov zunaj nje. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. ceste) in DARS po letu 2025

Mestno omrežje Celje - FINANCIRANJE IN IZVEDBA Analizirane so bile razmere na sedanjem cestnem omrežju leta 2030, in sicer v popoldanskih koničnih urah na povprečni delovni dan in v času povečanega prometa med turistično sezono. Na nekaterih delih omrežja v Celju med priključki na AC in drugim omrežjem nastajajo zgostitve prometa in zastoji. S tem so povezane tudi čezmerne emisije v bivalnem okolju. Preprečevanje, zmanjševanje ali blaženje vplivov na okolje, še Ro.19 VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI posebno v bivalnih okoljih, zaradi dejavnosti, povezanih s prometom, je eden od glavnih strateških ciljev. Ukrep predvideva zgraditev obvozne ceste, s katero se ustvari ustrezna pretočnosti za daljinski in ciljno-izvorni promet v mestu. Hkrati se zagotovijo ustreznejše razmere v bivalnem okolju. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. ceste)

Povezava Ormoža s Posamezna območja Slovenije so slabše povezana z regijskimi središči oz. je dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena. Treba je zagotoviti ustrezno dostopnost do središč regionalnega pomena ter do jedrnih središč in jedrnega oz. celovitega prometnega omrežja (avtoceste). Ukrep predvideva pripravo projekta, ki upošteva dejanske potrebe prometnega sistema. Na Ptuju se uredi ustrezen obvozni sistem, na povezavi Ro.20 Ptujem/Mariborom Ptuj–Ormož pa izboljša raven prometnih razmer, in sicer predvsem s posegi v obstoječo prometno infrastrukturo, le v posameznih primerih oz. tam, kjer ustreznega standarda ni mogoče zagotoviti na obstoječi infrastrukturi, se preučijo možnosti priprave projekta zunaj nje. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33.

Potez Markovci - Gorišnica - Ormož Ptuj - Ormož (novogradnja) Glavna cesta - dvopasovnica Ro.20.1.2 Markovci - Gorišnica DARS PRIPRAVA 0,19 2017-2020 2016-2017 DARS - sklop B 0,06 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,06 v dolžini 5,70 km priprava SAMO PRIPRAVA Potrejena novelacija IP (januar Potez Markovci - Gorišnica - Ormož 2018, dopolnitev februar 2018),DRI Ptuj - Ormož (novogradnja) Glavna cesta - dvopasovnica d.o.o., brez odkupov+projektiranja, Ro.20.1.2 Gorišnica - Ormož DARS 41,95 29,87 2018-2023 2022-2025 DARS - sklop C 0,83 10,72 13,59 4,48 0,00 0,00 29,62 v dolžini 10,4 km s stroškom financiranja + dod 5% izvedba SAMO IZVEDBA nepred. del, stalne cene, nivo cen januar 2018

13 Cestni promet Priloga 2

Povezava Kozjanskega, Rogaške Slatine in zaledja na osrednje omrežje - Bizeljsko, Kozjansko, Šentjur in Rogaška Slatina so slabše povezani z regijskimi središči oz. je dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena. Treba je zagotoviti primeren standard dostopnosti do središč regionalnega pomena ter do jedrnih središč in jedrnega oz. celovitega omrežja TEN-T. Ukrep predvideva pripravo več projektov, ki bodo upoštevali dejanske potrebe prometnega sistema. Gre predvsem za posege v Ro.22 FINANCIRANJE IN IZVEDBA obstoječo prometno infrastrukturo, le v posameznih primerih oz. tam, kjer ustreznega standarda na njej ni mogoče zagotoviti, se preučijo možnosti priprave projekta zunaj obstoječe prometne infrastrukture (npr. povezava Dramlje–Šentjur).Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI ceste)

Cestno omrežje

Izboljšanje dostopnosti regij Ro.31 brez neposredne povezave z Izboljšati je treba regionalno omrežje (cestno in železniško), ki bo ljudem in gospodarstvu omogočilo dostop do regionalnih središč (delovna mesta, storitve javnega pomena) v sprejemljivem času. Poleg regionalnih povezav je predvidena zgraditev obvoznic, ki so potrebne zaradi težav s prepustnostjo, čezmernega obremenjevanja okolja in varnosti cestnega prometa. omrežjem TEN-T

Upravljanje, spremljanje in Upravljanje prometa je pomemben del prometnega sistema. Zbiranje in obdelava podatkov o prometu je temelj za dopolnjevanje podatkovne zbirke s tega področja. Štetje prometa je različno, pri čemer je treba zagotoviti dostop do podatkov na primernih platformah, ki so dostopne tudi javnosti. Funkcije nadzora, vodenja in upravljalna prometa so temelj za izboljšanje pretočnosti prometnih tokov. Učinkoviti sistemi omogočajo Ro.32 štetje prometa ter informacijski tako vodenje, da je čim manj zastojev v rednem prometu in v npr. izrednih prometnih dogodkih. V okviru širše priprave dokumentov razvoja prometnega sistema v RS je bil oblikovan nacionalni prometni model. Tega je treba vzdrževati in posodabljati z vključevanjem novih raziskav (denimo ankete po gospodinjstvih, druge raziskave), tako pa zagotoviti, da bo model vseskozi osvežen. sistem Investicijski program za Nacionalni Vzpostavitev podatkovnega Ro.32.2 MZI Formiranje baze podatkov različnih virov. center za upravljanje prometa 1 (2. 1,08 0,80 2019-2020 2016 MzI, IPE 0,71 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,71 modela (v okviru NCUP 1) faza) Pridobivanje masovnih podatkov Investicijski program za Nacionalni ni bilo Ro.32.5 gibanja vozil in integracija v MZI "FCD" podatki - sledi vozil v realnem času. center za upravljanje prometa 1 (2. 1,31 0,00 2019-2020 vključeno v MzI, IPE 0,16 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,16 realnem času (v okviru NCUP1) faza) Resoluciji Nacionalna točka dostopa za Investicijski program za Nacionalni ni bilo Ro.32.6 cestne in prometne podatke (v MZI Spletni portal za državno cestno omrežje. center za upravljanje prometa 1 (2. 0,10 0,00 2019-2020 vključeno v MzI, IPE 0,10 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,10 okviru NCUP 1) faza) Resoluciji Nadaljevanje integracije NCUP, ki bo zagotovila celovito upravljanje prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času. Nadgradnja oziroma faza 2 zajema aktivnosti: - prometno geografski informacijski center; PIZ za ni bilo Nadgradnja integracije NCUP - nacionalni cestno prometno informacijski center; V potrjevanju je IP, ki predvideva zamik dinamike Ro.32.7 MZI Nacionalni center za uoravljanje 5,38 0,00 2019-2020 vključeno v MzI, IPE 4,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 4,05 (NCUP 2) - multimodalne storitve; investicije v leta 2020 do 2021. - nacionalna koordinacija prometnih ukrepov v cestnem prometu; prometa 2 (3. faza) Resoluciji - simulator uporabe cestno-prometne infrastrukture in vplivov na vožnjo; - IT oprema.

Ukrepi varstva pred hrupom zaradi cestnega prometa obsegajo predvsem ukrepe za zmanjšanje hrupa pri viru (nizkohrupni asfalt, začasne ali trajne preusmeritve tranzitnega prometa in zniževanje hitrosti vožnje na območjih, občutljivih za hrup), ukrepe za preprečevanje širjenja hrupa v okolje (protihrupne ograje in nasipi) in ukrepe na stavbah (protihrupna sanacija fasadnih elementov). Natančneje je ukrepe treba opredeliti v operativnem programu varstva pred hrupom, ki mora zajemati vse pomembne ceste in cestno omrežje na obeh poselitvenih območjih (MO Ljubljana in MO Maribor). Pri pripravi tega programa se je treba osredotočiti predvsem: a) na zmanjšanje hrupa s cestne infrastrukture; v zvezi s tem je treba pripraviti strategijo in tehnološke rešitve, ki bodo zagotavljale učinkovito zmanjšanje hrupa zaradi kotaljenja, b) na pripravo in upoštevanje enotnih izhodišč za določitev območij zaščite s protihrupnimi ograjami/nasipi in načina njihove izvedbe ter c) na oblikovanje enotnih izhodišč za pripravo in izvedbo ukrepov na stavbah. Ukrepi za preprečitev, omilitev Za zmanjšanje razvrednotenja naravnega okolja ima rekonstrukcija obstoječih infrastrukturnih povezav prednost pred gradnjo novih prometnic, prav tako ima umeščanje prometne infrastrukture v že obstoječe infrastrukturne koridorje prednost pred umeščanjem v naravno ohranjen prostor. in čim popolnejšo odpravo Pri načrtovanju prometne infrastrukture v prostor je treba zagotoviti trajnostno gospodarjenje z zemljišči in varovanje tal. Posege v kmetijska in gozdna zemljišča je treba kar se da zmanjšati ter jih prednostno načrtovati po zemljiščih s slabšo pridelovalno zmožnostjo, pa tudi zemljiščih zunaj strnjenih gozdnih kompleksov in območij gozdov z lesnoproizvodnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti. posledic bistvenih vplivov plana Prometna infrastruktura naj se ne umešča na priobalna in obalna zemljišča. Tovrstni posegi lahko bistveno vplivajo na ekološko stanje vodotokov in zmanjšajo retenzijske površine, skupni vplivi pa učinkujejo na bioraznovrstnost in ekosistemsko delovanje območja. Pri načrtovanju posegov na območjih izredno visoko, zelo visoko in visoko ranljivih vodonosnikov je treba preučiti in načrtovati ustrezne tehnične rešitve, ki bodo Ro.33 na okolje, naravo, zdravje ljudi preprečevale negativne vplive pri gradnji in obratovanju, pa tudi v izrednih dogodkih. Pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor se je treba izogibati vodovarstvenim območjem in območjem, ogroženim zaradi poplav in erozije, povezane z njimi. in kulturno dediščino in ukrepi Infrastrukturni koridorji naj se ne umeščajo prednostno na območja kulturne dediščine in izjemnih krajin ter krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi na državni ravni. Z ustreznimi tehničnimi ukrepi je treba zagotavljati kakovostno krajinsko sliko z upoštevanjem naravnih in kulturnih danosti in topografije območja. za izboljšanje prometne varnost Pri umeščanju prometne infrastrukture v prostor se je treba izogibati območjem z naravovarstvenim statusom (območja Natura 2000, zavarovana območja, naravne vrednote, EPO, območja, ki so predlagana za zavarovanje). Čas izvajanja posegov se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin. Prednost pri izboru naj imajo različice z manjšim vplivom na migracijske poti prostoživečih živali (take z daljšim potekom v (omilitveni ukrepi) tunelih, pokritih vkopih, take, ki sekajo manj migracijskih poti). Pri fragmentaciji migracijskih poti je treba zagotoviti ustrezne prehode načrtovano, v skladu z dobro prakso v Evropski uniji. Glede cestne varnosti se na podlagi analiz podatkov o prometnih nesrečah in terenskih ogledov določajo križišča in odseki z visoko stopnjo prometnih nesreč oz. odseki, na katerih je zaradi drugih vplivov treba izvajati ukrepe za zagotavljanje prometne varnosti. Zanje se nato pripravi program ukrepov, v katerem se določijo možni takojšnji ukrepi ter kratkoročni, srednjeročni in trajni ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Dosedanje analize so pokazale, da je na slovenskem cestnem omrežju treba sanirati veliko nevarnih križišč in odsekov. Pri ukrepih za večjo varnost na avtocesti je treba predvideti varnostne ukrepe, ki bodo učinkovito preprečili vožnjo v napačno smer, kar je treba izvesti kar najhitreje. Specifične omilitvene ukrepe je treba upoštevati pri pripravi prostorskih načrtov in projektiranju cestne infrastrukture.

Izvajanje po Operativnem Ro.33.1.2 DARS Izvedba programa 80,00 120,00 stalen stalno DARS - sklop C 0,25 2,75 7,00 7,00 7,00 7,00 31,00 programu za zaščito pred hrupom

Razvoj omrežja v intermodalna V novi uredbi TEN-T so navedena naslednja prometna vozlišča v Sloveniji: Ljubljana in Koper kot vozlišči v jedrnem delu omrežja TEN-T, Maribor pa kot vozlišče v celovitem delu omrežja TEN-T. Na teh točkah je največja možnost za razvoj logistične dejavnosti v zvezi s tovorom, v Ljubljani in Mariboru pa tudi za vzpostavitev multimodalnih platform za potnike. Vendar je lahko v Sloveniji tudi širše (v večjem obsegu) poskrbljeno za Ro.34 vozlišča, aglomeracije v skladu prenos tovora in prehod potnikov z enega načina prevoza na drugega. S tem bo omogočeno učinkovito kombiniranje različnih načinov prevoza v transportni verigi, tako pa povečana učinkovitost prometa. Zato je treba v prihodnje prepoznati možne točke prehajanja potnikov in blaga med različnimi prevoznimi načini. Kjer bi se izkazalo za potrebno in učinkovito, bi bilo treba oblikovati intermodalne potniške platforme za s povpraševanjem povečanje uporabe javnega potniškega prometa oz. zagotoviti ustrezno povezanost logističnih tovornih terminalov z različnimi prevoznimi načini, kjer je za to izraženo zanimanje gospodarstva.

Spodbujanje rabe ekoloških vozil in izgradnja omrežja za polnilne postaje - UKREP SE V okviru institucij EU (Svet EU in Evropski parlament) je bila sprejeta Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Direktiva zahteva od držav članic, da sprejmejo svojo strategijo na tem področju, in sicer v zvezi z osebnimi vozili za električna vozila in vozila na stisnjen zemeljski plin in vodik, v zvezi s tovornimi vozili za vozila na utekočinjen Ro.35 FINANCIRA IN IZVAJA V zemeljski plin, v zvezi s pomorstvom za ladje na utekočinjen zemeljski plin in za napajanje ladij z elektriko s kopnega ter v zvezi z letalstvom za napajanje letal z elektriko na letališčih. Direktiva določa tudi roke za to (večinoma do leta 2025, razen za polnilne postaje za električna vozila, za katere je rok leto 2020). Direktiva v prilogi določa tudi standarde za to infrastrukturo. Glede na okoljske zahteve na ravni države oz. EU bo treba SKLOPU AKTIVNOSTI spodbuditi nabavo električnih oz. hibridnih vozil in zgraditi omrežje polnilnih postaj tako, da bo do leta 2030 na slovenskih cestah vsaj 15 % prometnega dela opravljeno brez izpustov TGP. Treba je predvideti finančne spodbude, ki bi posameznike spodbujale k nakupu vozil z okolju prijaznim pogonskim gorivom (npr. elektrika, plin). TRAJNOSTNE MOBILNOSTI U.35.3 in U36.3

To je orodje prometne politike, ki ima temelj v evropski Direktivi 2011/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila. Direktiva določa, da mora država članica EU uvesti zaračunavanje zunanjih stroškov vsaj za težka tovorna vozila nad 11 ton (lahko pa seveda tudi za vsa druga), če se odloči za Internalizacija eksternih Ro.36 tak ukrep. Dodatno se lahko zaračunavajo zastoji, onesnaževanje zraka in hrup. Gre za vključitev okoljskih stroškov glede na energetsko učinkovitost (količina CO2/km) in čistost vozil (standard EURO) v ceno pristojbin za uporabo javnih cestnih in parkirnih površin, če so v mestnih središčih. Pogoj za to pa je uvedba elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku ali sistem zaračunavanja vstopa v mesto (angl. stroškov congestion charging). Omejevalna politika parkiranja - Za dosego zmanjšanja izpustov CO2 in onesnaževal so učinkoviti ukrepi: a) zmanjšanje števila km, ki jih prevozi osebni avto v urbanem okolju; b) povečanje deleža pešaškega in kolesarskega prometa; c) povečanje deleža javnega potniškega prometa; d) povečanje števila potnikov v avtu, ki se uporablja v urbanem okolju; zmanjšanje porabe goriva na enoto tovora; e) izboljšanje energetske učinkovitosti vozil; za zmanjšanje Ro.37 FINANCIRANJE IN IZVEDBA prevoženih km z osebnimi avtomobili je v večjih mestih treba uvesti ukrep omejitvene parkirne politike s plačljivim parkiranjem in omejevanjem površin, ki so namenjene parkiranju osebnih avtomobilov. VKLJUČENO V Ro.43.3 (DRSI Delovanje/organizacija cestnega prometa Posodobitev zakonodaje in Ro.41 Zakonodaja in smernice za načrtovanje, povezane s cestami, morajo spodbujati razvoj sektorja ter biti v skladu z najboljšo mednarodno prakso in evropskimi uredbami, zlasti v zvezi z varnostjo, interoperabilnostjo, trajnostjo in okoljem. smernic za načrtovanje

Izboljšanje finančne vzdržnosti Ro.42 cestnega omrežja in sistema Uvesti stabilen namenski vir financiranja in vzpostaviti elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. plačevanja cestnine

Elektronsko cestninjenje za 1. pripriteta DARS - vzpostavitev sistema ECS v PPT za tovorna Ocena vrednosti na aktualno stanje Ro.42.1.1 DARS 78,38 82,96 2017-2025 po 2016 DARS - sklop A 4,00 3,00 3,00 3,00 3,00 3,00 19,00 tovorna vozila vozila v PPT investicije IDZ - PNZ 15-0525, nov. 2015, Ro.42.1.2 Rušenje cestninskih postaj DARS Ro.42.1.1 Neposredna povezava ukrepov z ECS po recenziji, ocena vrednosti na 45,02 34,00 2018-2020 2017-2020 DARS - sklop A 3,89 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3,89 aktualno stanje investicije

Zagotavljanje ustreznega standarda obstoječe cestne Republika Slovenija razpolaga z razvejeno cestno, železniško in drugo infrastrukturo, ki omogoča premike ljudi in opravljanje gospodarskih dejavnosti, zato morajo upravljavci zagotavljati, da je v ustreznem stanju. V preteklih letih so upravljavci uvedli različne meritve, ki omogočajo ugotavljanje stvarne kakovosti infrastrukture. Na nekaterih njenih delih, denimo na avtocestah, je uveden računalniško podprt sistem (npr. Ro.43 infrastrukture (vključno z dTIMS_CT oz. PMS-DARS), ki omogoča sprotno spremljanje stanja vozišča in pripravo načrtov obnove na podlagi matematičnih modelov, utemeljenih s krivuljami propadanja vozišča. Taki sistemi zagotavljajo učinkovito upravljanje infrastrukture in svojo lastno dolgoročno finančno vzdržnost. Sistemi, ki temeljijo na stvarnih podatkih o stanju infrastrukture in omogočajo načrtovanje potrebnih ukrepov, morajo biti uvedeni tudi za obnovo cest na sekundarni in druge dele infrastrukture (preostale ceste, železnice ...). terciarni ravni)

Model upravljanja in vzdrževanja Ro.43.1.2 infrastrukture (z upoštevanjem že DARS 1,20 1,20 2018-2022 2018-2020 DARS - sklop D 0,30 0,30 0,30 0,00 0,00 0,00 0,90 uvedenih sistemov) Upravljanje in tekoče vzdrževanje Ro.43.3.1.2 Proračun RS 1.149,85 576,00 2018-2030 2016-2030 129,65 132,08 135,78 124,03 122,25 116,02 759,81 državnih cest Investicijsko vzdrževanje in Ro.43.3.1.3 Proračun RS 3.248,32 1.568,00 2018-2030 2016-2030 82,75 81,73 149,22 160,97 162,75 168,98 806,40 gradnja cest Priprava in izvedba prioritetnih odsekov za rekonstrukcije (obnovo voziščne konstrukcije) cest, objektov (zagotavljanje ustrezne stopnje 2016-2022, Izvedba projektov za realizacijo v V oceno celotne investicije so zajeta pretekla in Ro.43.3.2 DARS prometne varnosti, vzpostavitve odstavnih pasov v vozni pas na - 956,12 558,50 stalen vključuje tudi DARS - sklop A 71,90 78,00 75,00 75,00 75,00 75,00 449,90 6-letnem obdobju (drsni plan) predvidena vlaganja za obdobje Resolucije posameznih odsekih). Predvidoma se ukrepi pripravijo za daljše ESO in ITS projektne odseke.

14 Cestni promet Priloga 2

Ro.43.3.2.1 Ostale investicije v ESO in ITS DARS - - 82,10 - 2017-2025 - DARS - sklop A 14,10 11,85 11,10 9,00 8,90 8,90 63,85

Recikliranje in uporaba lastnih Spodbujanje recikliranja in uporabe lastnih odpadkov pri gradnji in rekonstrukciji prometne infrastrukture, pa tudi uporabe certificiranih gradbenih materialov iz recikliranih stranskih proizvodov ali odpadnih materialov, ki nastajajo v drugih sektorjih (pri naročanju se upošteva tudi Uredba o zelenem javnem naročanju). Pri uporabi gradbenih materialov za prometno infrastrukturo, ki niso primarnega naravnega izvora, je treba Ro.44 odpadkov pri gradnji upoštevati njihovo večjo količino (predvsem se uporabljajo kot gradbena polnila) in tudi, da se nekatere nevarne snovi iz odpadnih materialov lahko trajno mobilizirajo. Novi gradbeni materiali imajo lahko celo boljše funkcionalne lastnosti v primerjavi z izvorno naravnimi.

Pripravljenost na ekstremne V skladu z 41. členom Uredbe (EU) št. 1315/2013 glede prilagajanja podnebnim spremembam: zagotoviti izdelavo analize občutljivosti prometne infrastrukture zanje ter na podlagi ugotovitev analize izvesti ukrepe in prilagoditve, ki ustrezno izboljšajo odpornost infrastrukture zoper podnebne spremembe. Torej je treba razviti smernice, metodologije in postopke za zbiranje informacij o ekstremnih vremenskih pojavih ter Ro.46 vremenske pojave načrtovanje in izvajanje ukrepov zmanjšanja občutljivosti prometne infrastrukture za ekstremne vremenske pojave.

Protivetrna zaščita na HC H4 Razdrto – Vipava – Ajdovščina Ro.46.2 Protivetrna zaščita DARS v dolžini 17,6 km - 31,17 39,62 2017-2022 2016-2018 DARS - sklop B 0,44 10,72 16,04 0,00 0,00 0,00 27,20 testna polja in izvedba PVZ

Zagotovitev migracijskih Zagotavljanje migracijskih koridorjev prostoživečim živalim in varnosti voznikov pred trki s temi živalmi: zmanjšati fragmentiranost habitatov vrst z vzpostavitvijo prehodov za prostoživeče živali na obstoječih prometnicah (predvsem za vrste iz skupin sesalci in dvoživke). Za ta namen se na začetku izvede študija ali povzamejo ugotovitve že opravljenih monitoringov povoza prostoživečih živali ter na podlagi izsledkov študije koridorjev prostoživečim uredijo objekti za prehajanje živali. V sklopu ukrepa se pripravi tudi prednostni seznam črnih točk povoza dvoživk, pri čemer se prednostno uredijo objekti za prehajanje, vključno z usmerjevalnimi ograjami. Za zagotovitev boljše varnosti v prometu (za preprečitev trkov z velikimi sesalci) je, odvisno od lokacije in gostote prometa, na neograjenih prometnicah možna postavitev kemičnih odvračal, zvočnih opozorilnih naprav, Ro.47 živalim in varnost voznikov svetlobnih odsevnikov ali kombiniranih naprav. Pri novonačrtovanih prometnicah je treba zagotoviti ohranitev obstoječih migracijskih poti z zgraditvijo ustreznih objektov ali drugih ureditev za prehajanje prostoživečih živali (predvsem za vrste iz skupin zveri, srnjadi, jelenjadi, netopirjev in dvoživk). Zaradi načrtovanja se že na začetku izdelajo namenska študija (oz. povzamejo izsledki že opravljenih študij, če obstajajo), ki obsega pred trki s prostoživečimi podatke o vrstah, katerih premiki bodo s posegom prizadeti, in usmeritve projektantu za načrtovanje objekta oz. ureditve (lokacija, oblika, velikost, zasaditev objekta in okolice ter podobno). živalmi

Dostopnejša infrastruktura Ro.48 Zagotoviti ustrezno dostopnost infrastrukture vsem uporabnikom. Ta mora biti prilagojena, da bo dostopnejša za manj mobilne osebe, na primer: ureditev dostopov s pločnikov na cesto, uporaba invalidom prijaznih javnih prevoznih sredstev, ureditev javnih električnih polnilnic, prilagojenih za uporabo invalidom na vozičkih, in podobno. manj mobilnim osebam