PREDLOG

Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno pre čiš čeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10), 16. člena Statuta Ob čine Ivan čna Gorica (Uradni list RS št. 89/04 in 36/07) ter 70. in 80. člena Poslovnika Občine Ivan čna Gorica (Uradni vestnik Ob čine Ivan čna Gorica št. 5/99) je ob činski svet Ob čine Ivan čna Gorica na .....redni seji dne ...... sprejel

S T A T U T O B Č I N E I V A N Č N A G O R I C A

I. SPLOŠNE DOLO ČBE

1. člen

Ob čina Ivančna Gorica (v nadaljevanju: ob čina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na obmo čju naslednjih naselij: Ambrus, Artiža vas, , , , , , , , , Bukovica, Čagoš če, Češnjice pri Zagradcu, Debe če, De čja vas pri Zagradcu, , Dob pri Šentvidu, Dobrava pri Sti čni, , Fužina, Gabrje pri Sti čni, Gabrov čec, , Glogovica, Gorenja vas, , Gradi ček, Grintovec, Griže, Grm, , Ivan čna Gorica, Kal, , , , Kriška vas, , Krška vas, Kuželjevec, , Leskovec, Leš čevje, Lu čarjev Kal, , Mala Gori čica, Male Češnjice, , , , , Male Reberce, , Mali Kal, , Malo Črnelo, , , Marin ča vas, Mekinje nad Sti čno, , , Mleš čevo, Mrzlo Polje, , Nova vas, , , Osredek nad Sti čno, Peš čenik, Petrušnja vas, Planina, Podboršt, Podbukovje, Podsmreka pri Višnji Gori, , Poljane pri Sti čni, Polje pri Višnji Gori, , Prapro če pri Temenici, Prim ča vas, Pristava nad Sti čno, Pristava pri Višnji Gori, , Pungert, , , , Ravni Dol, Rde či Kal, Sad, , Sela pri Sobra čah, Sela pri Višnji Gori, , Sobra če, , , Stari trg, Sti čna, Stranska vas ob Višnjici, Sušica, Šentpavel na Dolenjskem, Šentjurje, Šentvid pri Stični, Škoflje, Škrjan če, Temenica, Tol čane, Trebež, , Trnovica, Vali čna vas, , Velike Češnjice, Velike Dole pri Temenici, , , , Velike Reberce, , Veliki Kal, , Veliko Črnelo, Veliko Globoko, , Vir pri Sti čni, Višnja Gora, Višnje, Vrh pri Sobra čah, Vrh pri Višnji Gori, Vrhpolje pri Šentvidu, Zaboršt pri Šentvidu, Zagradec, Zavrta če, in .

Sedež ob čine je v Ivan čni Gorici.

Ob čina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Ob čino predstavlja in zastopa župan.

Obmo čje, ime in sedež ob čine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga dolo ča zakon.

Obmo čja in imena naselij v ob čini se v skladu z zakonom spremenijo z ob činskim odlokom.

2. člen

Na obmo čju ob čine Ivan čna Gorica so ustanovljene krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: krajevne skupnosti). Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti ob čine so dolo čeni s tem statutom in odlokom ob čine. Imena in obmo čja krajevnih skupnosti so: 1. Krajevna skupnost AMBRUS: Ambrus, Bakrc, Brezovi Dol, Kal, Kamni Vrh pri Ambrusu, Prim ča vas in Višnje. 2. Krajevna skupnost DOB PRI ŠENTVIDU: Boga vas, Breg pri Dobu, Dob pri Šentvidu, Hrastov Dol, Lu čarjev Kal, Male Pece, Podboršt, Pokojnica, Rde či Kal, Sad, Sela pri Dobu, Škoflje in Trnovica. 3. Krajevna skupnost IVAN ČNA GORICA: Gorenja vas, Ivan čna Gorica, Malo Črnelo, Malo Hudo, Mleš čevo, Mrzlo Polje, Spodnja Draga, Stranska vas ob Višnjici, Škrjan če, Veliko Črnelo in Vrhpolje pri Šentvidu. 4. Krajevna skupnost KRKA: Gabrov čec, Gradi ček, Krka, Krška vas, Laze nad Krko, Male Lese, Mali Korinj, Podbukovje, Ravni Dol, Trebnja Gorica, Velike Lese, Veliki Korinj in Znojile pri Krki. 5. Krajevna skupnost METNAJ: Debe če, Dobrava pri Sti čni, Mala Gori čica, Mekinje nad Sti čno, Metnaj, Obolno, Osredek nad Sti čno, Planina, Poljane pri Sti čni in Pristava nad Sti čno. 6. Krajevna skupnost MULJAVA: Bojanji Vrh, Leš čevje, Male Kompolje, Male Vrhe, Mevce, Muljava, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Velike Kompolje in Velike Vrhe. 7. Krajevna skupnost SOBRA ČE: Pusti Javor, Sela pri Sobra čah, Sobra če in Vrh pri Sobra čah. 8. Krajevna skupnost STI ČNA: Gabrje pri Sti čni, Mala Dobrava, Sti čna in Vir pri Sti čni. 9. Krajevna skupnost ŠENTVID PRI STI ČNI: Artiža vas, Glogovica, Griže, Grm, Male Češnjice, Mali Kal, Petrušnja vas, Pristavlja vas, Radohova vas, Selo pri Radohovi vasi, Šentpavel na Dolenjskem, Šentvid pri Sti čni, Velike Češnjice, Velike Pece, Veliki Kal in Zaboršt pri Šentvidu. 10. Krajevna skupnost TEMENICA: Bratnice, Breg pri Temenici, Bukovica, Čagoš če, Dolenja vas pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Prapro če pri Temenici, Pungert, Radanja vas, Šentjurje, Temenica, Velike Dole pri Temenici in Videm pri Temenici. 11. Krajevna skupnost VIŠNJA GORA: Dedni Dol, Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Kriška vas, Leskovec, Nova vas, Peš čenik, Podsmreka pri Višnji Gori, Polje pri Višnji Gori, Pristava pri Višnji Gori, Sela pri Višnji Gori, Spodnje Brezovo, Stari trg, Velika Dobrava, Višnja Gora, Vrh pri Višnji Gori, Zavrta če in Zgornja Draga. 12. Krajevna skupnost ZAGRADEC: Breg pri Zagradcu, Češnjice pri Zagradcu, De čja vas pri Zagradcu, Fužina, Gabrovka pri Zagradcu, Grintovec, Kitni Vrh, Kuželjevec, Male Reberce, Malo Globoko, Marin ča vas, Tol čane, Vali čna vas, Velike Reberce, Veliko Globoko in Zagradec.

3. člen

Ob čina Ivan čna Gorica (v nadaljnjem besedilu: ob čina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, dolo čene v Zakonu o lokalni samoupravi ter naloge, dolo čene s predpisi ob čine na podlagi zakona.

Ob čine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.

4. člen

Osebe, ki imajo na obmo čju ob čine stalno prebivališ če, so ob čani.

Ob čani odlo čajo o lokalnih javnih zadevah po organih ob čine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

Ob čani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih ob čanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Na podlagi odlo čitve organov ob čine se lahko v posamezne oblike odlo čanja vklju čijo tudi osebe, ki imajo v ob čini za časno prebivališ če, in osebe, ki so lastniki zemljiš č in drugih nepremi čnin na obmo čju ob čine.

5. člen

Ob čina pri uresni čevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi ob činami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.

Ob čina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Ob čina sodeluje z drugimi ob činami po na čelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne ob činske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja.

Ob čine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.

6. člen

Ob čina Ivan čna Gorica ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se dolo či z odlokom.

Ob čina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OB ČINA IVAN ČNA GORICA, v notranjem krogu pa naziv organa ob čine - Ob činski svet; Župan; Nadzorni odbor; Ob činska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb ob čine.

Velikost, uporabo in hrambo žiga ob čine dolo či župan s sklepom.

Za prispevek k razvoju ob čine podeljuje ob čina zaslužnim ob čanom, organizacijam in drugim ob činska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.

7. člen

Ob čina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), dolo čene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: - sprejema statut in druge predpise ob čine, - sprejema prora čun in zaklju čni ra čun ob čine, - sprejme strategijo razvoja ob čine ter sprejema ob činske prostorske akte, - sprejema programe razvoja ob čine. 2. Upravlja ob činsko premoženje tako, da: - ureja na čin in pogoje upravljanja z ob činskim premoženjem, - pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, - sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremi čnin in premi čnin, - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Spremlja in analizira rezultate gospodarstva, kmetijstva in turizma ob čine tako, da: - sprejema prostorske akte, ki omogo čajo in pospešujejo razvoj gospodarstva kmetijstva in turizma v ob čini, - pospešuje razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma, - predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, - sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog ob čine pomaga gospodarskim, kmetijskim in turisti čnim subjektom, - z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih, kmetijskih in turisti čnih panog oz. subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove čanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: - v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, - sprejema dolgoro čni in kratkoro čni stanovanjski program ob čine, - spremlja in analizira stanje na stanovanjskem podro čju ob čine ter se vklju čuje v stanovanjski trg, - spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v ob čini ter se vklju čuje v stanovanjski trg, - gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, - v skladu s predpisi omogo ča ob čanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: - sprejema splošne akte, ki urejajo na čin ustanovitve in delovanja lokalnih javnih služb, - zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, - nadzira delovanje lokalnih javnih služb, - ureja in vzdržuje vodovodne, energetske in komunalne objekte. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: - ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, - v skladu z zakoni, ki urejajo to podro čje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finan čnih možnosti omogo ča izvajanje nadstandardnih programov, - sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, - z razli čnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo ob čanov, - ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj ob čine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: - spremlja stanje na tem podro čju, - pristojnim organom in institucijam predlaga dolo čene ukrepe na tem podro čju, - sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, - spodbuja medgeneracijsko sožitje s poudarkom na skrbi za starostnike. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: - omogo ča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediš čino na svojem obmo čju, - dolo ča ob činski program športa, - zagotavlja splošno izobraževalno knjižni čno dejavnost, - finan čno spodbuja te dejavnosti, - sodeluje z društvi in jih vklju čuje v programe aktivnosti ob čine. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: - izvaja naloge, ki jih dolo čajo zakon, uredbe in drugi predpisi s podro čja varstva okolja, - spremlja stanje na tem podro čju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, - sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, - sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obveš ča o ugotovljenih nepravilnostih, - predpisuje okoljske dajatve iz svoje pristojnosti, - z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v ob čini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: - ob činske ceste, ulice in javne poti, - površine za pešce in kolesarje, - igriš ča za šport in rekreacijo ter otroška igriš ča, - javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter - zagotavlja varnost v cestnem prometu na ob činskih cestah in ureja promet v ob čini. 11. Skrbi za požarno varnost in varnost ob čanov v primeru elementarnih in drugih nesre č tako, da v skladu z merili in normativi: - organizira reševalno pomo č v požarih, - organizira obveš čanje, alarmiranje, pomo č in reševanje za primere elementarnih in drugih nesre č, - zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesre čami, - zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesre č, - sodeluje z ob činskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaš čito ter spremlja njihovo delo, - opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesre čami. 12. Ureja javni red v ob čini tako, da: - sprejema programe varnosti, - dolo ča prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi ob čine, - organizira ob činsko redarstvo, - opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob činskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom druga če dolo čeno, - opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

8. člen

V okviru lokalnih zadev javnega pomena ob čina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: - ugotavljanje javnega interesa za uresni čevanje predkupnih pravic ob čine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremi čnin za potrebe ob čine, - dolo čanje namembnosti prostora, - gospodarjenje s stavbnimi zemljiš či in dolo čanje pogojev za njihovo uporabo, - evidenco ob činskih zemljiš č in drugega premoženja, - zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

9. člen

Ob čina opravlja statisti čne, eviden čne in analiti čne naloge za svoje potrebe.

Ob čina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.

III. ORGANI OB ČINE

1. SKUPNE DOLO ČBE

10. člen

Organi ob čine so: - ob činski svet, - župan in - nadzorni odbor ob čine.

Ob čina ima volilno komisijo kot samostojni ob činski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti ob čine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Ob čina ima lahko tudi naslednje organe: - svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj, - svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, - druge organe v skladu z zakoni.

Volitve oziroma imenovanja organov ob čine oziroma članov ob činskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

Člani ob činskega sveta, župan in podžupan so ob činski funkcionarji.

11. člen

Ob čina ima ob činsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti ob čine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz ob činske pristojnosti.

Ob činska uprava odlo ča o upravnih stvareh iz ob činske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge ob činskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

Ob činska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ob činske organe.

Ob činsko upravo ustanovi ob činski svet na predlog župana z odlokom, s katerim dolo či njihovo notranjo organizacijo in delovno podro čje.

Ob činsko upravo lahko sestavljajo organi ob činske uprave oziroma notranje organizacijske enote.

Delo ob činske uprave vodi direktor ob činske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

12. člen

Če ni v zakonu ali tem statutu druga če dolo čeno, lahko organi ob čine, ki delajo na sejah, sprejemajo odlo čitve, če je na seji navzo ča ve čina članov organa ob čine.

13. člen

Delo organov ob čine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveš čanjem javnosti o delu ob činskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov ob čine, z navzo čnostjo ob čanov in predstavnikov sredstev javnega obveš čanja na javnih sejah ob činskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odlo čanje ob činskih organov.

Na čin zagotavljanja javnosti dela ob činskih organov, razloge in postopke izklju čitve javnosti s sej organov ob čine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom ob čine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, dolo čajo zakoni, ta statut in poslovnik ob činskega sveta.

Ob čani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odlo čanje organov ob čine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih.

Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže pravni interes.

2. OB ČINSKI SVET

14. člen

Ob činski svet je najvišji organ odlo čanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Ob činski svet šteje 21 članov.

Člani ob činskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov ob činskega sveta se za čne s potekom mandata prejšnjih članov ob činskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega ob činskega sveta, če ni z zakonom druga če dolo čeno.

Ob činski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih ve č kot polovica mandatov članov ob činskega sveta.

Prvo sejo ob činskega sveta skli če prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov ob činskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.

Ko članu ob činskega sveta preneha mandat, mu preneha tudi članstvo v vseh ob činskih organih, odborih in komisijah, z dnem imenovanja novih članov pa tudi članstvo v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je ob čina in v katere je bil imenovan kot predstavnik ob čine.

15. člen

Volitve članov ob činskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Ob činski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

O oblikovanju volilnih enot za volitve ob činskega sveta odlo či ob činski svet z odlokom.

16. člen

Ob činski svet sprejema statut ob čine, poslovnik ob činskega sveta, odloke in druge predpise ob čine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se ti čejo koristi ob čine.

V okviru svojih pristojnosti ob činski svet predvsem: - sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob čine, - odlo ča o poimenovanju novih naselij in ulic, - sprejema ob činski prora čun in zaklju čni ra čun, - sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem podro čju ob činske uprave na predlog župana, - v sodelovanju z ob činskimi sveti drugih ob čin ustanavlja skupne organe ob činske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, - daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na ob čino in odlo ča o na ob čino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odlo ča drug ob činski organ, - nadzoruje delo župana, podžupana in ob činske uprave glede izvajanja odlo čitev ob činskega sveta, - potrjuje mandate članov ob činskega sveta ter ugotavlja pred časno prenehanje mandata ob činskega funkcionarja, - imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi pred časno razrešitev člana nadzornega odbora, - imenuje in razrešuje predsednika in člane komisij in odborov ob činskega sveta, - dolo či, kateri izmed članov ob činskega sveta bo za časno opravljal funkcijo župana, če temu pred časno preneha mandat, pa ne dolo či podžupana, ki bo za časno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, - odlo ča o pridobitvi in odtujitvi ob činskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom ob čine ali z odlokom ni dolo čeno druga če, - odlo ča o najemu posojila in dajanju poroštva, - razpisuje referendum, - s svojim aktom, v skladu z zakonom, dolo ča višino sejnine članov ob činskega sveta in pla čila za opravljanje nalog članov drugih ob činskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za dolo čitev pla če direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna podro čja, dolo ča pla čne razrede za dolo čitev pla č ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov, - dolo ča vrste lokalnih javnih služb in na čin izvajanja lokalnih javnih služb, - ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, - imenuje in razrešuje predsednika in člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov ob čine, ustanovljenih na podlagi zakona, - dolo či organizacijo in na čin izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, - sprejme program in letni na črt varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, sestavni del je tudi letni na črt varstva pred požari, - dolo či organizacijo ob činskega sveta ter na čin njegovega delovanja v vojni, - sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre čami in dolo či varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, - sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in zna čilnosti ter potrebe kraja dolo či podrobnejša merila za dolo čitev obratovalnega časa, - odlo ča o drugih zadevah, ki jih dolo ča zakon in ta statut.

17. člen

Člani ob činskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Funkcija člana ob činskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v ob činski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo ča zakon.

Član ob činskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana ob činskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru pred časnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana ob činskega sveta.

18. člen

Župan predstavlja ob činski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

Za vodenje sej ob činskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana ob činskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaš čeni član ob činskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član ob činskega sveta.

Župan sklicuje seje ob činskega sveta v skladu z dolo čbami tega statuta in poslovnika ob činskega sveta ter glede na potrebe odlo čanja na ob činskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posami čnega pooblastila župana.

Župan mora sklicati sejo ob činskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov ob činskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo ob činski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane to čke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

Če seja ob činskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skli čejo člani ob činskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

19. člen

Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe ob činskega sveta ter pomo č pri pripravi in vodenju sej ob činskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja ob činska uprava.

20. člen

Ob činski svet dela in odlo ča na sejah.

Dnevni red seje ob činskega sveta predlaga župan.

Vsak član ob činskega sveta lahko predlaga ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob čine dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov ob činskega sveta ter predloge članov ob činskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je dolo čeno v poslovniku ob činskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odlo ča ob činski svet na za četku seje.

Na vsaki seji ob činskega sveta mora biti predvidena to čka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

Za vsako sejo ob činskega sveta se pošlje vabilo podžupanu, članom ob činskega sveta, predsedniku nadzornega odbora ob čine in direktorju ob činske uprave. O sklicu seje ob činskega sveta se obvesti javna ob čila.

Predsednik nadzornega odbora ob čine, predsedniki komisij in odborov ob činskega sveta ter direktor ob činske uprave so se dolžni udeležiti seje ob činskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov ob činskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega podro čja dela.

21. člen

Ob činski svet veljavno sklepa, če je na seji navzo ča ve čina njegovih članov. Ob činski svet sprejema odlo čitve z ve čino opredeljenih glasov navzo čih članov, razen če zakon dolo ča druga čno ve čino.

Ob činski svet sprejema odlo čitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako dolo čeno z zakonom, poslovnikom ali če tako sklene ob činski svet.

Na čin dela in odlo čanja, razmerja do drugih ob činskih organov ter druga vprašanja delovanja ob činskega sveta se dolo čijo s poslovnikom, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino navzo čih članov.

Odlo čitve ob činskega sveta izvršujeta župan in ob činska uprava.

22. člen

Pred časno prenehanje mandata člana ob činskega sveta ureja zakon.

Razlogi za prenehanje mandata člana ob činskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomo čne sodne odlo čbe ali pisnega obvestila o odlo čitvi člana ob činskega sveta.

Članu ob činskega sveta preneha mandat z dnem, ko ob činski svet na podlagi poro čila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.

Ob činski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana ob činskega sveta dolo ča zakon.

2.1 ODBORI IN KOMISIJE OB ČINSKEGA SVETA

23. člen

Ob činski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Ob činski svet lahko ustanovi eno ali ve č komisij in odborov kot svoja stalna ali ob časna delovna telesa.

Organizacijo in delovno podro čje stalnih delovnih teles ob činskega sveta dolo ča poslovnik ob činskega sveta.

Ob časna delovna telesa ustanovi ob činski svet s sklepom, s katerim dolo či naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

24. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in 6 članov, ki jih ob činski svet imenuje izmed svojih članov.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: - ob činskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa ob činskega sveta in druge organe, ki jih imenuje ob činski svet, - ob činskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v ob čini, - pripravlja predloge odlo čitev ob činskega sveta v zvezi s pla čami ter drugimi prejemki ob činskih funkcionarjev ter izvršuje odlo čitve ob činskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo pla če in druge prejemke ob činskih funkcionarjev, - obravnava druga vprašanja, ki mu jih dolo či ob činski svet, - objavlja razpis za odgovornega urednika ob činskega glasila in predlaga ob činskemu svetu imenovanje odgovornega urednika in uredniškega odbora, - izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev.

25. člen

Stalna delovna telesa ob činskega sveta so: - odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, - odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, - odbor za prostorsko planiranje, varstvo okolja in gospodarjenje z nepremi čninami, - odbor za turizem, gospodarstvo in gospodarske javne službe, - statutarno pravna komisija.«

Odbori imajo predsednika in 4 do 8 članov, komisije pa predsednika in 2 do 4 člane. Delovno podro čje in število članov posameznega delovnega telesa ob činskega sveta se dolo či s poslovnikom ob činskega sveta.

26. člen

Predsednika in člane odborov in komisij imenuje ob činski svet izmed svojih članov in najve č polovico članov izmed drugih ob čanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Delo delovnega telesa ob činskega sveta vodi član ob činskega sveta kot predsednik.

Prvo sejo delovnega telesa skli če župan.

Članstvo v komisiji ali odboru ob činskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru ob čine ali z delom v ob činski upravi.

27. člen

Komisije in odbori ob činskega sveta v okviru svojega delovnega podro čja v skladu s poslovnikom ob činskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo ob činskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori ob činskega sveta lahko predlagajo ob činskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora čuna in zaklju čnega ra čuna prora čuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob čine dolo čeno, da jih sprejme ob činski svet na predlog župana.

28. člen

Ob činski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ob činskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov ob činskega sveta. Predlog novih kandidatov za predsednika in člane delovnih teles ob činskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje ob činskega sveta.

3. ŽUPAN

29. člen

Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko ob činski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov ob činskega sveta na podlagi potrdila ob činske volilne komisije o izvolitvi župana odlo či o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odlo či, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odlo čitvi mora obvestiti ob činski svet.

30. člen

Župan predstavlja in zastopa ob čino.

Poleg tega župan predvsem: - predlaga ob činskemu svetu v sprejem prora čun ob čine in zaklju čni ra čun prora čuna, odloke in druge akte iz pristojnosti ob činskega sveta, - izvršuje ob činski prora čun ter pooblaš ča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja ob činskega prora čuna, - skrbi za izvajanje splošnih aktov ob čine in drugih odlo čitev ob činskega sveta, - odlo ča o pridobitvi in odtujitvi premi čnega premoženja ter o pridobitvi nepremi čnega premoženja ob čine, če zakon ali predpis ob čine ne dolo ča druga če, - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov ob čine, - predlaga ustanovitev organov ob činske uprave, dolo čitev njihovega delovnega podro čja in notranje organizacije, dolo či sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi, odlo ča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v ob činski upravi ter lahko pooblasti direktorja ob činske uprave za te naloge, - imenuje in razrešuje direktorja ob činske uprave, vodje organov ob činske uprave oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne ob činske uprave, skupaj z drugimi župani ob čin ustanoviteljic, - usmerja in nadzoruje delo ob činske uprave in organov skupne ob činske uprave, - potrjuje projektno dokumentacijo (dokument identifikacije investicijskega projekta, investicijski program, predinvesticijsko zasnovo in ostale dokumente v skladu s podro čno zakonodajo) in o tem seznani ob činski svet, - opravlja druge naloge, ki jih dolo ča zakon in ta statut.

Župan v skladu z zakonom odlo ča tudi o na ob čino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

31. člen

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta ob čine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga ob činskemu svetu, da o njem ponovno odlo či na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Če ob činski svet vztraja pri svoji odlo čitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodiš ču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odlo čitve ob činskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom ob čine, in predlaga ob činskemu svetu, da o njej ponovno odlo či na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Ob zadržanju izvajanja odlo čitve ob činskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo čitve. Če ob činski svet ponovno sprejme enako odlo čitev, lahko župan za čne postopek pri upravnem sodiš ču.

Če se odlo čitev ob činskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje ob čini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odlo čitve.

32. člen

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaš čite in reševanja, predvsem pa: - skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami in uresni čevanje zaš čitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesre č, - imenuje poveljnike in štabe civilne zaš čite ob čine ter poverjenike za civilno zaš čito, - sprejme na črt zaš čite in reševanja, - vodi zaš čito, reševanje in pomo č, - dolo či organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaš čite, reševanja in pomo či in organizacije, ki morajo izdelati na črte zaš čite in reševanja, - ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na obmo čju ob čine, - sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se ob činski svet ne more sestati, - v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, - predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaš čiti ter materialno dolžnost.

33. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v ve čjem obsegu ogroženo življenje in premoženje ob čanov, pa se ob činski svet ne more pravo časno sestati, lahko župan sprejme za časne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev ob činskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

34. člen

Za pomo č pri opravljanju nalog župana ima ob čina podžupana. Podžupana izmed članov ob činskega sveta imenuje in razrešuje župan.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomeš ča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeš čanja opravlja podžupan teko če naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan v primeru pred časnega prenehanja mandata župana za časno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odlo čitve ob činskega sveta.

V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odlo či, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti ob činski svet.

35. člen

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomeš ča župana član ob činskega sveta, ki ga dolo či župan, če ga ne dolo či, pa najstarejši član ob činskega sveta.

V času nadomeš čanja opravlja član ob činskega sveta teko če naloge iz pristojnosti župana.

36. člen

Če je tako dolo čeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe ob čine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za prou čevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

37. člen

Pred časno prenehanje mandata župana je dolo čeno z zakonom.

Županu preneha mandat z dnem, ko ob činski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Ob činski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep posreduje ob činski svet predsedniku ob činske volilne komisije. Če županu preneha mandat ve č kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše ob činska volilna komisija nadomestne volitve.

Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana ob činskega sveta.

Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu pred časno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana ob činskega sveta. 4. NADZORNI ODBOR

38. člen

Nadzorni odbor ob čine je najvišji organ nadzora javne porabe v ob čini.

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem ob čine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev ob činskega prora čuna, - nadzoruje finan čno poslovanje uporabnikov prora čunskih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja ob činskih organov, ob činske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in ob činskih skladov ter drugih porabnikov sredstev ob činskega prora čuna in pooblaš čenih oseb z ob činskimi javnimi sredstvi in ob činskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe ob činskih javnih sredstev.

39. člen

Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje ob činski svet izmed ob čanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finan čno ra čunovodskega ali pravnega podro čja. Kandidate za člane nadzornega odbora ob čine predlaga ob činskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani ob činskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor ob činske uprave, delavci ob činske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in ob činskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki ob činskih prora čunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom ob činskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za pred časno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za pred časno prenehanje mandata člana ob činskega sveta. Razrešitev opravi ob činski svet na predlog nadzornega odbora.

40. člen

Prvo sejo nadzornega odbora ob čine po imenovanju skli če župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzo čih ve čina članov.

Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

Nadzorni odbor dela in sprejema odlo čitve na seji, na kateri je navzo čih ve čina članov nadzornega odbora, z ve čino glasov navzo čih članov.

Sedež nadzornega odbora je na sedežu ob čine v Ivan čni Gorici. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore ob čine.

Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig ob čine.

41. člen

Nadzorni odbor samostojno dolo ča svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finan čnega na črta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.

Nadzorni odbor mora vsako prora čunsko leto izvesti nadzor: - prora čuna in zaklju čnega ra čuna proračuna ob čine, - finan čnih na črtov in zaklju čnih ra čunov krajevnih skupnosti, - finan čnih na črtov in zaklju čnih ra čunov uporabnikov prora čunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).

Nadzorni odbor lahko za čne postopek nadzora le, če je tak nadzor dolo čen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vklju čen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in ob činskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.

Nadzorni odbor mora posredovati letno poro čilo o svojem delu županu in ob činskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.

Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in ob činskim svetom ter drugimi organi ob čine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov ob činskih prora čunskih sredstev in drugimi osebami.

Predsednik ali od njega pooblaš čen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje ob činskega sveta, ko obravnava predlog prora čuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.

42. člen

Na ob čini in pri ob činskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.

Nadzorni odbor preverja finan čno poslovanje uporabnikov prora čunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poro čil in zaklju čnih ra čunov ter sklenjenih pogodb med ob čino in uporabnikom prora čunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.

Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika prora čuna.

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

43. člen

Nadzorni odbor izlo či člana nadzornega odbora iz nadzora in odlo čanja na seji v primeru, če so podane okoliš čine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

Šteje se, da so podane okoliš čine iz prejšnjega odstavka če: - je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaš čenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, - je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaš čenca nadzorovane osebe, - če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

Izlo čitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izlo čitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliš čine, na katere opira svojo zahtevo za izlo čitev. O izlo čitvi odlo či nadzorni odbor z ve čino glasov vseh članov.

44. člen

Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je dolo čen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poro čila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poro čila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poro čilo o nadzoru.

Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poro čila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poro čila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skli če sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poro čila o nadzoru.

Osnutek poro čila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poro čila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poro čila o nadzoru.

Če predlog poro čila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poro čila o nadzoru dopolniti.

Predlog poro čila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.

45. člen

Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poro čila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poro čila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odlo čiti v petnajstih dneh od prejema ugovora.

Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odlo čitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poro čilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, ob činskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi ra čunskemu sodiš ču in pristojnemu ministrstvu.

46. člen

Poro čilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom.

V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporo čila oziroma predlogi.

Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.

V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, prora čunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posami čnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neu činkovito in /ali neuspešno.

Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake u činke lahko dosegla pri manjših stroških.

Neu činkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla ve čje u činke.

Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresni čili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

Priporo čila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, u činkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporo čili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.

47. člen

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju ob čine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokon čnosti poro čila obvestiti pristojno ministrstvo in ra čunsko sodiš če.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

48. člen

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporo čila in predloge nadzornega odbora. Ob činski svet, župan in organi porabnikov ob činskih prora čunskih sredstev so dolžni obravnavati poro čila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporo čila in predloge nadzornega odbora.

Župan je dolžan nadzorni odbor teko če seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti ob čine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (prora čun ob čine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki dolo ča pla čni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je ob čina in drugi) ter z za poslovanje ob čine pomembnimi odlo čitvami.

Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje ob činskega sveta ter ga obveš čati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti ob činskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja ob čine ali finan čno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila ob čina.

49. člen

Nadzorni odbor mora županu in ob činskemu svetu predložiti pisno letno poro čilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poro čati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz podro čja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

50. člen

Delo nadzornega odbora je javno.

Nadzorni odbor lahko z ve čino glasov vseh svojih članov odlo či, da se javnost dela omeji ali izklju či, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom ob čine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Nadzorni odbor lahko z ve čino glasov vseh svojih članov odlo či, da se iz letnega poro čila o njegovem delu in posameznega poro čila o nadzoru, ki se javno objavi, izlo čijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega zna čaja dolo ča kot razloge, zaradi katerih je mogo če zavrniti zahtevo za informacijo javnega zna čaja.

Na čin zagotavljanja javnosti dela in na čin omejitve javnosti dela nadzornega odbora dolo ča poslovnik.

Za obveš čanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

51. člen

Strokovno in administrativno pomo č za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in ob činska uprava.

Župan dolo či javnega uslužbenca v ob činski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehni čna dela nadzornega odbora.

Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje ob činski svet.

52. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v ob činskem prora čunu v posebni prora čunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finan čnega na črta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan dolo či skrbnika.

53. člen

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do pla čila za opravljanje dela v skladu z aktom ob činskega sveta. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada pla čilo, ki se dolo či v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se pla čilo dolo či na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

54. člen

Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z ve čino glasov svojih članov.

5. OB ČINSKA UPRAVA

55. člen

Notranjo organizacijo in delovno podro čje ob činske uprave dolo či ob činski svet na predlog župana z odlokom.

Sistemizacijo delovnih mest v ob činski upravi dolo či župan.

56. člen

Ob činski svet lahko na predlog župana odlo či, da se z drugo ob čino ali z drugimi ob činami ustanovi skupna ob činska uprava.

Organizacija in delo skupne ob činske uprave se dolo či z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo ob činski sveti ob čin.

57. člen

Organi ob čine odlo čajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

Ob čina odlo ča s posami čnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih zadevah iz ob činske pristojnosti odlo ča na prvi stopnji ob činska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom druga če dolo čeno.

O pritožbah zoper odlo čbe organa skupne ob činske uprave odlo ča župan ob čine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne dolo ča druga če.

58. člen

Posami čne upravne akte iz pristojnosti ob činske uprave podpisuje direktor ob činske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaš čanje drugih uradnih oseb ob činske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odlo čanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odlo čanje v upravnih zadevah.

Osebe iz prejšnjega odstavka odlo čajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom druga če dolo čeno.

59. člen

Direktor ob činske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.

60. člen

O upravnih zadevah iz ob činske izvirne pristojnosti lahko odlo ča samo uradna oseba, ki je pooblaš čena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.

61. člen

O pritožbah zoper posami čne akte iz izvirne pristojnosti ob činske uprave odlo ča župan. Zoper odlo čitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posami čne akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja ob činska uprava, odlo ča državni organ, dolo čen z zakonom.

62. člen

O izlo čitvi vodje organa ob činske uprave ali zaposlenega v ob činski upravi odlo ča direktor ob činske uprave, ki v primeru izlo čitve vodje organa ob činske uprave o stvari tudi odlo či, če je vodja pooblaš čen za odlo čanje v upravnih stvareh.

O izlo čitvi direktorja ob činske uprave odlo ča župan.

O izlo čitvi župana odlo či ob činski svet.

6. OB ČINSKO PRAVOBRANILSTVO

63. člen

Ob čina ima lahko ob činsko pravobranilstvo, ki pred sodiš či in drugimi državnimi organi zastopa ob čino, ob činske organe in ožje dele ob čine.

Po pooblastilu lahko ob činsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile ob čine.

Ob činsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem ob činski svet dolo či njegovo delovno podro čje oziroma pooblastila. Za ob činsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo dolo čbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

Ob čina lahko skupaj s še eno ali ve č ob činami ustanovi skupni organ ob činskega pravobranilstva.

7. DRUGI ORGANI OB ČINE

64. člen

Organizacijo, delovno podro čje ter sestavo organov, ki jih mora ob čina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge ob čine na posameznih podro čjih javne uprave, dolo či župan oziroma ob činski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

65. člen

Ob čina ima poveljnika in štab civilne zaš čite ob čine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaš čite in drugih sil za zaš čito, reševanje in pomo č, v skladu s sprejetimi na črti.

Poveljnik in poverjeniki za civilno zaš čito so za svoje delo odgovorni županu.

IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI

66. člen

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb ob čanov na obmo čju posameznih naselij so v ob čini kot ožji deli ob čine ustanovljene krajevne skupnosti.

Krajevne skupnosti so del ob čine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finan čnem in pravnem smislu.

Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega obmo čja lahko da zbor ob čanov ožjega dela ob čine ali 10 odstotkov volivcev s tega obmo čja po postopku in na na čin, ki je dolo čen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo obmo čje ob činski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in obmo čju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih ob čanov, ki jih skli če župan za obmo čje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.

67. člen

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v ob čini, in sicer: - dajejo pobude in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov ob čine na podro čju javne infrastrukture na svojem obmo čju, - sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaš čiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljiš č za dela s podro čja gospodarskih javnih služb, - dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališ č komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, - dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetli čenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, - dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), - predlagajo programe javnih del, - sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo obmo čje njihove skupnosti, - oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu ob čine, - dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj ve čjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, - seznanjajo pristojni organ ob čine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na podro čju urejanja prostora in varstva okolja, - sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, - spremljajo nevarnosti na svojem obmo čju in o tem obveš čajo štab za civilno zaš čito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s podro čja zaš čite in reševanja, - dajejo soglasja k odlo čitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem ob čine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog, - dajejo mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov.

68. člen

Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti ob čine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti ob čine Ivan čna Gorica praviloma samostojno: - skrbijo za urejenost pokopališ č in organizirajo pogrebno službo na krajevno obi čajni na čin, če z odlokom ob čine ni druga če dolo čeno, - skrbijo za pluženje in odvoz snega s krajevnih cest, - skrbijo za vzdrževanje krajevnih cest, - upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem ob čine, ki jim je dano v uporabo, - izdelujejo na črte zaš čite in reševanja na podlagi predpisov in potreb ob čine, - pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem obmo čju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomo č pri takih prireditvah, kadar je organizator ob čina.

Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.

69. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.

Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj ra čun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob soglasju župana razen, če je z veljavnim odlokom o prora čunu za posamezne posle druga če dolo čeno.

Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Ob čina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.

70. člen

Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališ čem na obmo čju krajevne skupnosti. Na čin izvolitve članov sveta dolo ča zakon.

Član sveta skupnosti ne more biti župan, podžupan in javni uslužbenec v ob činski upravi.

Število članov sveta dolo či ob činski svet z odlokom, s katerim dolo či volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti s tem, da predhodno pridobi mnenje krajevnih skupnosti.

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

Mandat članov sveta krajevne skupnosti se za čne in kon ča isto časno kot mandat članov ob činskega sveta.

71. člen

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skli če župan najkasneje trideset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Župan za sklic seje lahko pooblasti dotedanjega predsednika sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati ve č kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo dolo čbe statuta, ki veljajo za konstituiranje ob činskega sveta.

72. člen

Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.

Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih dolo či svet krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta so veljavni le ob pisnem soglasju župan razen, če je z veljavnim odlokom o prora čunu ob čine druga če dolo čeno.

Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomeš ča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih dolo či predsednik.

73. člen

Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odlo čitve na seji, na kateri je navzo čih ve čina članov, z ve čino glasov navzo čih članov.

Župan ima pravico biti navzo č na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.

Predsednik sveta skli če svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma ve čkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik ob činskega sveta.

74. člen

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne, skupnosti. Svet tudi: - obravnava vprašanja iz ob činske pristojnosti, ki se nanašajo na obmo čje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališ ča in mnenja, - daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov ob čine, - sprejema odlo čitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.

Stališ ča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog ob čine, za katere so pristojni ob činski svet, župan ali ob činska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom druga če dolo čeno.

Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo dolo čbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor ob čanov.

Odlo čitve sveta krajevne skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje ob činski svet.

75. člen

Zaradi obravnave dolo čenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz ob činske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

76. člen

Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v prora čunu ob čine.

Za uresni čevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je krajevna skupnost dolžna porabiti v skladu z njihovim namenom.

77. člen

Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremi čnine, premi čnine, denarna sredstva in pravice.

Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo dolo čbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem ob čine ter dolo čbe tega statuta.

Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na ob čino.

78. člen

Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz ob činskega prora čuna, s prostovoljnimi prispevki fizi čnih in pravnih oseb, s pla čili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.

Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.

Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finan čnih na črtih, ki jih za posamezno prora čunsko leto oblikujejo in ob činskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finan čne na črte, ki so kot sestavni del ob činskega prora čuna njegova priloga, sprejme na predlog župana ob činski svet.

Ob čina ne prevzema finan čnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v prora čunu ob čine.

Za izvrševanje finan čnega na črta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti

Za izvrševanje finan čnih na črtov krajevnih skupnosti se uporabljajo dolo čbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in dolo čbe odloka o prora čunu ob čine.

Nadzor nad finan čnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor ob čine.

79. člen

Ob činski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora ob čine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora ob čanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše pred časne volitve: - če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, - če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti ob čine. - če se ugotovi, da o čitno nezakonito razpolaga s sredstvi ob čanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz ob činskega prora čuna uporabljajo nenamensko.

Ob činski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da ob čani na njenem obmo čju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OB ČANOV PRI ODLO ČANJU V OB ČINI

80. člen

Oblike neposrednega sodelovanja ob čanov pri odlo čanju v ob čini so: zbor ob čanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. ZBOR OB ČANOV

81. člen

Ob čani na zboru ob čanov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo čja ob čine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi ob činami v širše samoupravne lokalne skupnosti, - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov ob čine oziroma za spremembo njihovih obmo čij, - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališ ča o spremembah obmo čij naselij, imen naselij ter imen ulic, - opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, - imenujejo in razrešujejo člane krajevnih odborov, - dajejo predloge ob činskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja ob čine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, - oblikujejo stališ ča v zvezi z ve čjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališ č odpadkov in nevarnih stvari, - obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališ ča ter odlo čajo o zadevah, za katere je tako dolo čeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom ob čine ter o zadevah, za katere tako sklene ob činski svet ali župan.

Odlo čitve, predloge, pobude, stališ ča in mnenja zbora ob čanov so ob činski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni ob činski organ meni, da predlogov, pobud, stališ č, mnenj in odlo čitev zbora ob čanov ni mogo če upoštevati, je ob čanom dolžan na primeren na čin in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

82. člen

Zbor ob čanov se lahko skli če za vso ob čino, za eno ali ve č krajevnih skupnosti za posamezno naselje ali zaselek.

Zbor ob čanov skli če župan na lastno pobudo ali na pobudo ob činskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.

Župan mora sklicati zbor ob čanov za vso ob čino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v ob čini, zbor ob čanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

Zahteva volivcev za sklic zbora ob čanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališ ča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vro či pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skli če zbor ob čanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

83. člen

Sklic zbora ob čanov mora vsebovati obmo čje, za katerega se sklicuje zbor ob čanov, kraj in čas zbora ob čanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno obi čajen na čin.

84. člen

Zbor ob čanov vodi župan ali od njega pooblaš čeni podžupan. Župan lahko zboru ob čanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor ob čanov veljavno sprejema svoje odlo čitve, predloge, pobude, stališ ča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z obmo čja ob čine, za katero je zbor sklican. Odlo čitev zbora ob čanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Javni uslužbenec ob činske uprave, ki ga dolo či direktor ob činske uprave, ugotovi sklep čnost zbora ob čanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odlo čitve ter vodi zapisnik o odlo čitvah zbora. Z zapisnikom zbora ob čanov direktor ob činske uprave seznani ob činski svet in župana ter ga na krajevno obi čajen na čin objavi.

2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OB ČINE

85. člen

Ob čani lahko odlo čajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov ob čine, ki jih sprejema ob činski svet, razen o prora čunu in zaklju čnem ra čunu ob čine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo ob činski davki in druge dajatve.

Ob činski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana ob činskega sveta.

Ob činski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini in če tako dolo ča zakon ali statut ob čine.

86. člen

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član ob činskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta ob čine.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta ob čine je treba ob činski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odlo čitve o predlogu ali pobudi oziroma do odlo čitve na referendumu.

87. člen

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem ob čani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe.

Če je splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt ob čine ali njegove posamezne dolo čbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odlo čitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt ob čine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne dolo čbe, zavezuje ob činski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.

88. člen

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu ob čine ali njegovih posameznih dolo čbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politi čna stranka v ob čini ali svet ožjega dela ob čine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v ob čini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališ ča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani ob činski svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom ob čine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in ob činski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odlo čitev župana preizkusi upravno sodiš če.

89. člen

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Župan dolo či obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v dolo čenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

90. člen

Ob činski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odlo čitve o predlogu župana ali ob činskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma dolo či ob činski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odlo čalo oziroma njegove dolo čbe, o katerih se bo odlo čalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odlo čalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na na čin, ki je s tem statutom dolo čen za objavo splošnih aktov ob čine.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi ob činska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih ob čilih.

91. člen

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ob čani, ki imajo pravico voliti člane ob činskega sveta.

Odlo čitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje ve čina volivcev, ki so glasovali.

92. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odlo ča ob činska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo dolo čbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje druga če urejeno.

Poro čilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje ob činska volilna komisija ob činskemu svetu ter ga objavi na na čin, ki je v statutu ob čine dolo čen za objavo splošnih aktov ob čine.

3. SVETOVALNI REFERENDUM

93. člen

Ob činski svet lahko pred odlo čanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za vso ob čino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z dolo čbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu ob čine.

Odlo čitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje ob činskih organov.

4. DRUGI REFERENDUMI

94. člen

Ob čani lahko odlo čajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako dolo ča zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z dolo čbami tega statuta, če z zakonom, ki dolo ča in ureja referendum, ni druga če dolo čeno.

5. LJUDSKA INICIATIVA

95. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v ob čini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odlo čitve iz pristojnosti ob činskega sveta oziroma drugih ob činskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo dolo čbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu ob čine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta ob čine ali drugo odlo čitev ob činskega sveta, mora ob činski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odlo čiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odlo čitve drugih ob činskih organov, morajo ti o njej odlo čiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

96. člen

Sredstva za neposredno sodelovanje ob čanov pri odlo čanju v ob čini na zborih ob čanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem prora čunu.

VI. OB ČINSKE JAVNE SLUŽBE

97. člen

Ob čina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama dolo či, in javnih služb, za katere je tako dolo čeno z zakonom.

Opravljanje javnih služb zagotavlja ob čina: - neposredno v okviru ob činske uprave, - z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, - z dajanjem koncesij, - z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, - na druge zakonsko dopustne na čine.

98. člen

Na podro čju družbenih dejavnosti zagotavlja ob čina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: - osnovnošolsko izobraževanje, - predšolska vzgoja in varstvo otrok, - osnovno zdravstvo in lekarna, - osebna pomo č družini in - knjižni čarstvo.

Ob čina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih podro čjih, zlasti na podro čju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. 99. člen

Ob čina lahko skupaj z drugimi ob činami zaradi gospodarnega in u činkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

100. člen

Na podro čju gospodarskih javnih služb ob čina zagotavlja: - oskrbo s pitno vodo, - ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, - odvajanje in čiš čenje odpadnih in padavinskih voda, - javno snago in čiš čenje javnih površin, - urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, - pregledovanje, nadzorovanje in čiš čenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zra čnikov zaradi varstva zraka, - gospodarjenje s stavbnimi zemljiš či, - vzdrževanje ob činskih javnih cest in na drugih podro čjih, če tako dolo ča zakon, - javno razsvetljavo.

101. člen

Ob čina lahko dolo či kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij ob čine.

102. člen

Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo ob činske javne službe, ustanavlja ob čina z odlokom ob upoštevanju pogojev dolo čenih z zakonom.

103. člen

Ob čina lahko zaradi gospodarnega in u činkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi ob činami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje ob činskih javnih služb.

104. člen

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za obmo čje dveh ali ve č ob čin, ob činski sveti ob čin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani ob čin ustanoviteljic.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se dolo čijo njegove naloge, organizacija dela in na čin sprejemanja odlo čitev, na čin financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

105. člen

Ob čina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OB ČINE

106. člen

Premoženje ob čine sestavljajo nepremi čne in premi čne stvari v lasti ob čine, denarna sredstva in pravice.

Ob čina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Za odlo čanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja ob čine je pristojen ob činski svet. Ob činski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje ob činskega finan čnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.

Odprodaja ali zamenjava nepremi čnin in premi čnin v lasti ob čine se izvede po postopku in na na čin, ki ga dolo ča zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

107. člen

Ob čina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Ob čina je pod pogoji, dolo čenimi z zakonom upravi čena do sredstev finan čne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega prora čuna.

108. člen

Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki ob čine so zajeti v prora čunu ob čine, ki ga sprejme ob činski svet po postopku, dolo čenem v poslovniku ob činskega sveta.

Ob činski svet mora sprejeti prora čun ob čine v roku, ki omogo ča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

Za pripravo in predložitev prora čuna ob čine ob činskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

109. člen

Prora čun ob čine sestavljajo splošni del, posebni del in na črt razvojnih programov v skladu z zakonom in predpisi, ki urejajo podro čje javnih financ.

110. člen

Za izvrševanje prora čuna je odgovoren župan.

V okviru izvrševanja prora čuna ima župan pooblastila, dolo čena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o prora čunu ob čine ali drugimi splošnimi akti ob čine.

Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finan čnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

Župan je odredbodajalec za sredstva prora čuna. Za izvrševanje prora čuna ob čine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence ob činske uprave.

111. člen

Prora čun ob čine se sprejme z odlokom o prora čunu ob čine, rebalans prora čuna pa z odlokom o rebalansu prora čuna.

Odlok o prora čunu ob čine dolo ča tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti prora čuna, prerazporejanje sredstev, za časno zadržanje izvrševanja prora čuna, ukrepe za zagotavljanje prora čunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje prora čuna.

V odloku o prora čunu se dolo či obseg zadolževanja prora čuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih dolo ča zakon.

Rebalans prora čuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti prora čuna ob čine.

112. člen

Če prora čun ob čine ni sprejet pred za četkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine za časno nadaljuje na podlagi prora čuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.

Župan sprejme sklep o za časnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja najve č tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom ob činskega sveta podaljša še za tri mesece.

113. člen

Sredstva prora čuna ob čine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, dolo čeni pogoji, le za namene in v višini, dolo čeni s prora čunom.

114. člen

Prora čunskih sredstev ni mogo če prerazporejati, razen pod pogoji in na na čin, dolo čen z zakonom ali odlokom o prora čunu ob čine.

Če se med letom spremeni delovno podro čje prora čunskega uporabnika, župan sorazmerno pove ča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik prora čuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v prora čunsko rezervo.

115. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet prora čun, pripravi župan predlog zaklju čnega ra čuna prora čuna in ga predloži ob činskemu svetu v sprejem.

O sprejetju zaklju čnega ra čuna prora čuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.

116. člen

Ob čina se lahko dolgoro čno zadolži za investicije, ki jih sprejme ob činski svet, v skladu s pogoji, dolo čenimi z zakonom.

117. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je ob čina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih dolo či ob činski svet. Soglasje izda župan.

O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je ob čina, odlo ča na predlog župana ob činski svet.

118. člen

Finan čno poslovanje ob čine izvršuje finan čno-ra čunovodska služba ob čine.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMI ČNI AKTI OB ČINE

1. Splošni akti ob čine

119. člen

Splošni akti ob čine so statut, poslovnik ob činskega sveta, odloki in pravilniki.

Ob činski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge na črte razvoja ob čine, ob činski prora čun in zaklju čni ra čun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

Kadar ne odlo či z drugim aktom, sprejme ob činski svet sklep, ki je lahko splošni ali posami čni akt.

Postopek za sprejem splošnih aktov ob čine ureja poslovnik ob činskega sveta.

120. člen

Statut je temeljni splošni akt ob čine, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino glasov vseh članov ob činskega sveta.

Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

121. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme ob činski svet z dvotretjinsko ve čino glasov navzo čih članov, se uredi organizacija in na čin dela ob činskega sveta ter uresni čevanje pravic in dolžnosti članov ob činskega sveta.

122. člen

Z odlokom ureja ob čina na splošen na čin zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe ob činske uprave in dolo ča na čin njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja ob čina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako dolo čeno z zakonom.

123. člen

S pravilnikom se raz členijo posamezne dolo čbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

124. člen

Statut, odloki in drugi predpisi ob čine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pri čnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih druga če dolo čeno.

125. člen

V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako dolo či ob činski svet.

2. Posami čni akti ob čine

126. člen

Posami čni akti ob čine so odlo čbe in sklepi.

S posami čnimi akti - sklepom ali odlo čbo - odlo ča ob čina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

127. člen

O pritožbah zoper posami čne akte, ki jih izdajo organi ob činske uprave v upravnem postopku, odlo ča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom druga če dolo čeno.

O pritožbah zoper posami čne akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odlo ča državni organ, ki ga dolo či zakon.

O zakonitosti dokon čnih posami čnih aktov ob činskih organov odlo ča v upravnem sporu pristojno sodiš če.

IX. VARSTVO OB ČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ

128. člen

Ob činski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice ob čine.

129. člen

Ob činski svet ali župan lahko za čneta pred ustavnim sodiš čem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti ob čine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga ob čina posega v njeno pristojnost.

130. člen

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokon čnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi ob čine.

Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je ob čina obveš čena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odlo ča na podlagi predpisov ob čine. Ta organ mora ob čino pisno obvestiti o za četku upravnega postopka v osmih dneh.

131. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi ob čine, dolo čene z ustavo in zakoni.

132. člen

Delovna telesa so dolžna za potrebe ob činskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajo čih se predpisov, ki se ti čejo koristi ob čine. Na tej podlagi oblikuje ob činski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA

133. člen

Vsako ministrstvo na svojem podro čju nadzoruje zakonitost splošnih in posami čnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, ob činski svet in pooblaš čeni delavci ob činske uprave.

Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov ob čin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveš čanje in strokovno pomo č organom ob čin.

V zadevah, ki jih na organe ob čine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

XI. PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE

134. člen

Do dneva imenovanja novih delovnih teles ob činskega sveta, ki jih dolo ča 25. člen, delujejo delovna telesa v skladu z dolo čbo 25. člena Statuta Ob čine Ivan čna Gorica (Uradni list Republike Slovenije, številka 89/2004 in 36/2007).

Dolo čbe prvega odstavka 39. člena, ki dolo čajo pogoje glede izobrazbe in izkušenj za člane nadzornega odbora, se uporabljajo od imenovanja novega nadzornega odbora dalje.

135. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Ob čine Ivan čna Gorica (Uradni list Republike Slovenije, številka 89/2004 in 36/2007).

136. člen

Ta statut za čne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: Datum:

Župan Ob čine Ivan čna Gorica Dušan Strnad

OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA OB ČINE IVAN ČNA GORICA

Glede na sklep Ob činskega sveta Ob čine Ivan čna Gorica z 7. redne seje, ki je bila dne 19.5.2011, je pripravljen predlog novega Statuta Občine Ivan čna Gorica.

V predlog novega statuta Ob čine Ivan čna Gorica so vklju čene pripombe, ki so bile dane na seji ob činskega sveta na osnutek besedila novega Statuta Občine Ivan čna Gorica.

Glede na sklep ob činskega sveta je bil opravljen posvet župana z vodji svetniških skupin. Na posvetu sta bila oblikovana 25. in 39. člen, ki se nanašata na stalna delovna telesa ob činskega sveta in zahtevane pogoje glede zahtevane izobrazbe in delovnih izkušenj za člane nadzornega odbora. Ker spremembe navedenih členov vplivajo na sestavo in delo delovnih teles ob činskega sveta, ter nadzornega odbora ob čine, kateri so že imenovani v skladu z dosedanjim statutom, je bilo potrebno v poglavju prehodne in kon čne dolo čbe oblikovati tudi nov 134. člen.

Jure Gorec, univ.dipl.prav. Župan Ob čine Ivan čna Gorica Dušan Strnad